Skoči na vsebino

NOVICA

22. 11. 2017

Izzivi znanstvenega sodelovanja Slovenije z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA)

Ljubljana, 20. in 21. november 2017

 

Prvi dan srečanja je bil namenjen predstavitvi skupnih prizadevanj za zagotavljanje varne hrane in krme v Evropi, s poudarkom na aktivnostih pristojnih organov ter pomenu ocene tveganja pri obvladovanju tveganj. V svoji predstavitvi je izvršni direktor EFSA poudaril pomen sodelovanja znanstvenikov vseh držav članic, neodvisnost njihovega delovanja in pomen strogega ločevanja procesa ocenjevanja tveganj od obvladovanja tveganj.

 

Direktor EFSA je poudaril, da je pomemben izziv na področju zagotavljanja varne hrane prav pravočasno prepoznavanje novih dejavnikov tveganja. Le ti se pogosteje pojavljajo tudi zaradi globalizacije trga, klimatskih sprememb, uporabe novih tehnologij, novih sestavin, novih embalažnih materialov, zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, pa tudi morebitnih sinergističnih učinkov različnih kemikalij. Prav zato so znanstveno delo ter raziskave na področju prepoznavanja in ocenjevanja novih dejavnikov tveganj tako pomembni.Brez učinkovite ocene tveganja ni učinkovitega obvladovanja tveganj in s tem zaščite javnega zdravja. Je pa tudi zelo pomembno, kako vse te dejavnosti in ugotovitve komuniciramo z javnostmi. Zato predstavlja komuniciranje o tveganjih poleg ocene tveganja in obvladovanja tveganj zelo pomembno fazo zagotavljanja varne hrane in krme.

 

Drugi dan obiska je bil namenjen krepitvi znanstvenega sodelovanja med EFSA in organizacijami, ki delujejo na tem področju. V Sloveniji imamo 11 organizacij, imenovanih po 36. členu Uredbe 178/2002, in sicer Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) - Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), Inštitut RS za hmeljarstvo in pivovarstvo (IHPS), Univerzo v Mariboru (UM), Inštitut Jožef Stefan (IJS), Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Gozdarski inštitut Slovenije (GIS), Inštitut za nutricionistiko (NUTRIS) in Univerzo v Ljubljani (UL). Slovenija je s številnimi kakovostnimi analiznimi podatki s področja živil in krme, raziskavami in z znanjem nacionalnih strokovnjakov, vključena v skupne evropske aktivnosti zagotavljanja varne hrane.

Svoje delovanje je predstavila tudi informacijska točka EFSA v Sloveniji, ki ima sedež na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na UVHVVR, in poudarila pomen znanstvenega sodelovanja med Slovenijo, EFSA in drugimi državami članicami.

 

Predstavitvam je sledila diskusija s komentarji in opisovanjem dosedanjih izkušenj sodelovanja ter predlogi za izboljšanje. Izvršni direktor EFSA je poudaril in pohvalil naše strokovnjake in inštitucije ter se jim zahvalil za plodno sodelovanje, hkrati pa pozval, naj se v mrežo strokovnjakov vključijo še drugi. Zaradi pojavljanja novih tveganj v živilski verigi in dejstva, da je Slovenija majhna država z omejitvami glede razpoložljivih laboratorijskih in strokovnih kapacitet, je sodelovanje z EFSA ključno in ga je potrebno krepiti tudi v prihodnje.   

 

Vsi prisotni so se strinjali, da je sodelovanje med EFSA in državami članicami na strokovnem področju poleg učinkovitega uradnega nadzora in komuniciranja, ključno za učinkovito zagotavljanje varne hrane in krme v Evropi.