Skoči na vsebino

NOVICA

19. 12. 2014

Označevanje snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, v obratih javne prehrane - splošno in v obratih javne prehrane

Dodatna pojasnila o označevanju snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti splošno in v obratih javne prehrane

Upoštevajoč nekatera vprašanja, ki smo jih prejeli v zadnjih dneh, podajamo dodatna pojasnila v povezavi s Uredbo EU št. 1169/2011 ter vsebinami povezanimi s alergeni.

S 13. decembrom 2014 se je začela uporabljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (v nadaljevanju Uredba 1169/2011).

Navedena uredba v 44. členu določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila ponujena za prodajo končnemu potrošniku. Seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (t.i. alergeni) so navedeni v Prilogi II Uredbe 1169/2011.

Države članice so lahko na podlagi določb 44. člena navedene uredbe preko nacionalne zakonodaje določile način označevanja alergenov v nepredpakiranih živilih. Naša država je pri tem upoštevala v preambuli Uredbe 1169/2011 navedeno dejstvo, da je pomembno zagotoviti informacijo o alergenih tako, da lahko potrošniki, ki imajo alergijo ali preobčutljivost na hrano, na podlagi prejetih informacij sprejmejo varno odločitev zase. Z upoštevanjem navedenega je bilo s 3. členom Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom določeno, da morajo biti alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd).


Nepravilno označevanje alergenov lahko ogrozi zdravje potrošnikov z alergijami: v primeru žit in glutena ter mleka in laktoze gre za dve različni problematiki in sicer žita in mleko so lahko vir alergij zaradi preobčutljivosti na beljakovine, ki so v žitih ali v mleku. Potrošniki, ki so občutljivi/ intolerantni na gluten ali laktozo pa imajo zaradi pomanjkanja encimov težave le zaradi vsebnosti glutena/laktoze in ne zaradi osnovne alergije.

Potrošniki z alergijami ali preobčutljivostmi na določene snovi, potrebujejo točne in natančne informacije o prisotnosti takšnih snovi v živilih, saj je ob pomanjkljivi obveščenosti lahko ogroženo njihovo zdravje. Alergije in preobčutljivosti na sestavine hrane lahko tudi pomembno zmanjšajo možnost izbora živil, zato je naloga vseh členov v živilski verigi, da omogočijo potrošnikom enostaven dostop do tistih živil, ki ne predstavljajo tveganja za njihovo zdravje.

Pri predstavitvi podatkov o alergenih v obratih javne prehrane je potrebno upoštevati še določbe 13. člena Uredbe 1169/2011, in sicer, da morajo biti označeni na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni ter določbe 21. člena, ki v drugem odstavku navaja, da navedba alergenov vključuje besedo »vsebuje«, besedi pa sledi ime alergena iz Priloge II.

V nadaljevanju vam predstavljamo dopolnjen seznam odgovorov na najpogostejša vprašanja v povezavi z označevanjem alergenov v obratih javne prehrane in nekaj možnih načinov označevanja alergenov v okviru te dejavnosti.
 
Nekaj najpogostejših vprašanj:
1.      Ali lahko nosilci živilske dejavnosti podamo informacije o alergenih v nepredpakiranih živilih samo na željo stranke?

Ne. Informacij o alergenih za nepredpakirna živila so obvezne in morajo biti podane tako, da so zlahka vidne, jasno čitljive in neizbrisne. Alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, morajo biti navedeni na enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi.

2.      Ali bi bilo dovolj podati samo obvestilo, da lahko jedi/živila vsebujejo alergene in da naj se za več informacij v zvezi s tem pogovorijo z zaposlenim osebjem?

Ne. Alergeni morajo biti določeni glede na njihovo vsebnost v posameznem živilu in pisno označeni na enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi. Dodatno posvetovanje z zaposlenim osebjem pa je seveda možno in dobrodošlo.

3.      Ali je način označevanja alergenov za živila, ki se prodajajo v obratih javne prehrane točno določen?

Zakonodaja dopušča izbiro načina in mesta označevanja alergenov za živila. Vendar je pri tem potrebno izpolniti zahteve, da morajo biti ti podatki označeni na enem od mest kjer je predstavljena ponudba jedi in na način, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni.

4. Navajanje mleka in mlečnih proizvodov brez laktoze
Mleko in mlečni proizvodi so uvrščeni na seznam snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti iz dveh različnih razlogov. Tovrstnih živil se morajo namreč izogibati ljudje z alergijo na mlečne beljakovine ter tisti, ki so preobčutljivi na laktozo. Zato morajo biti kot alergeni ustrezno označena vsa mleka in mlečni proizvodi, vključno s tistimi, ki ne vsebujejo laktoze.

5. Navajanje žit, ki vsebujejo gluten
Gluten se nahaja v različnih žitih, zlasti pšenici (tudi piri), rži, ječmenu, ovsu ali njihovih križanih vrstah ter proizvodih iz njih. Ker so posamezna žita lahko tudi vir drugih alergenov, npr. za posamezna žita specifičnih beljakovin, je potrošnika potrebno obvestiti o vrsti vsebovanega žita, ki je izvor glutena (primer navedbe: »vsebuje pšenico« ali »vsebuje pšenico (gluten)«). V primeru, da je pisno obvestilo o glutenu kot viru alergena, mora biti informacija o vrsti žita dana na zahtevo potrošnika ustno.

6. Navajanje oreškov in arašidov (kikirikijev)
Uredba v seznamu snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, ločeno govori o (a) arašidih (kikiriki) in proizvodih iz njih ter (b) oreških, in sicer mandeljih, lešnikih, orehih, indijskih oreščkih, ameriških orehih, brazilskih oreščkih, pistacijah in makadamiji. Primeri navedb so npr. "vsebuje mandeljne". V primeru pisne navedbe, da živilo vsebuje oreške, je potrebno informacijo o vrsti oreškov na zahtevo potrošnikov zagotoviti ustno.

Predlagamo, da si zainteresirani preberejo tudi Odgovore in vprašanja, ki jih je kot razlagalni dokument pripravila Komisija januarja 2014 ter so objavljeni pod Zakonodajo Živila- označevanje (Poglavje 2.4.in 2.5).

7. Ali se uredba nanaša tudi na lokale, ki nudijo le pijače
Za obrat javne prehrane se štejejo tudi “bari” oziroma lokali, ki ne nudijo jedi. Pijača je živilo upoštevajoč Uredbo EU št. 178/2002. Uredba torej velja tudi v teh primerih.

8. Podjetje vozi hrano za starejše, odkupuje pa jo v zasebnem zavodu, kjer jim jo tudi zapakirajo. Ali je tudi  razvozniku potrebno na jedilnik označiti katere alergene hrana vsebuje?
Ali so  dolžni v zasebnem zavodu sporočiti te podatke naslednjemu nosilcu živilske dejavnosti?

Upoštevajoč več uredb EU (št. 178/2002, št. 852/2002 in 8. Člen Uredbe EU št. 1169/2011 so vsi nosilci, ki dobavljajo živila drugim nosilcem dejavnosti (trgovinam, gostinskim obratom,...) in jih le ti dostavljajo končnim potrošnikom dolžni zagotoviti vse potrebne informacije (podatke) o živilih tudi za nepredpakirana živila, ki jih le ti morajo posredovati tudi končnim potrošnikom, mednje sodijo tudi informacije o alergenih.

9. Ali lahko nosilci živilske dejavnosti označujejo alergene kot na primer na jedilniku napisano samo "Lahko vsebuje alergene."
Ne , tak način ni ustrezen in ni v skladu s 21. Členom ter Prilogo II Uredbe EU št. 1169/2011.

10. Ali se za navajanj alergenov lahko uporabi šifrant, ki posamezne alergene označi na primer s številkami, črkami , kodami,..
Takšno navajanje alregenov je možno, v kolikor so izpolnjene zahteve 13. člena Uredbe 1169/2011, in sicer, da morajo biti označeni na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni in 3. člena Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom torej, da so alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd).

11. Ali je potrebno označevanje alergenov tudi v katalogih in promocijskih gradivih?
Če gre za promocijska gradiva in kataloge, ki so splošne narave in niso namenjeni kot dobava živil končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane, označevanje alergenov ni potrebno. Je pa potrebno tudi v primeru oglaševanja upoštevati 7. Člen Uredbe EU št. 1169/2011, ki govori o praksi poštenega informiranja.
   
 
Nekaj primerov označevanja alergenov v obratih javne prehrane, ki smo jih prejeli iz različnih virov in so skladni s področnimi predpisi:

1.      Direktno na jedilni list:

JEDI
Špageti po bolonjsko (vsebuje: pšenica, jajca)
Goveji zrezek v naravni omaki
Francoska solata (vsebuje: jajca)
Svinjska pečenka
Mesna lazanja (vsebuje: pšenica, jajca, mleko)
 
2.      Kot priloge k jedilnem listu (v tabeli so navedene samo jedi, ki vsebujejo alergene)

2.1. 
 

JEDI

PODATKI O ALERGENIH, KI JIH JED VSEBUJE

Špageti po bolonjsko

pšenica, jajca

Francoska solata

jajca

Mesna lazanja

pšenica, jajca, mleko

 

 

2.2.  

 

 

PODATKI O ALERGENIH, KI JIH MENI VSEBUJE

NAZIV JEDI/ MENI ŠTEVILKA

ŽITO, KI VSEBUJE GLUTEN

RAKI

JAJCA

RIBE

ARAŠIDI

SOJA

MLEKO/ML. PROIVODI

OREŠKI

LISTNA ZELENA

GORČIČNO SEME

SEZAMOVO SEME

ŽVEPLOV DIOKSID

VOLČJI BOB

MEHKUŽCI

MENI 1

pšenica

 

X

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

 

MENI 2

 

 

 

X

 

 

X

 orehi

 

 

 

 

 

 

MENI 3

 

 

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.      V primeru samopostrežnih barov/menz je možno alergene navesti na listek z imenom jedi, ki je običajno postavljen tik ob posodi.

 

***Možnosti označevanja alergenov v obratih javne prehrane je še več .