Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

O mikotoksinih

 

Kaj so mikotoksini?

 

Mikotoksini so sekundarni, toksični produkti plesni, ki so škodljivi za živali in ljudi. Motnje, povzročene z mikotoksini, imenujemo mikotoksikoze, za razliko od mikoz, ki nastanejo zaradi okužbe živali s plesnimi. Mikotoksini pridejo v organizem predvsem z zauživanjem krme, poznana pa je tudi inhalacija in dermalna pot njihovega vnosa. O tem, ali bodo živali zbolele za mikotoksikozo, odloča veliko dejavnikov. Odvisno je od količine in od vrste mikotoksina, od živalske vrste, od zdravstvenega stanja živali ter od dejavnikov okolja. Škodljivi učinki na živalih se kažejo predvsem z nespecifičnimi znamenji, kot so slabša ješčnost, manjše zauživanje krme, zmanjšana proizvodnja, zaostajanje v rasti in slabša odpornost proti okužbam. Večje količine mikotoksinov lahko povzročijo akutne zastrupitve, ki utegnejo biti smrtne, dolgotrajnejše zauživanje manjših količin mikotoksinov pa je povezano s kroničnimi boleznimi, vključno z nastankom tumorjev.

 

 

Kako pride do kontaminacija voluminozne krme s plesnimi in mikotoksini ?

Ločimo t.i. poljske in skladiščene plesni.

Trave, detelje in zelena žita se lahko kontaminirajo med rastjo s številnimi plesnimi, ki tvorijo različne toksične metabolite. Običajno se rastline močneje okužijo s t.i poljskimi plesnimi v slabih vremenskih razmerah ob deževnem vremenu ter v sušnih obdobjih oziroma ob drugih stresnih razmerah. Tovrstne snovi so prisotne tudi v krmi, ki se silira ali posuši. Žita so pogosto že pred spravilom kontaminirana s poljskimi plesnimi iz rodov Fusarium, Alternaria, Cladosporium idr.

 

V neugodnih pogojih skladiščenja (povečana vlaga in temperatura) se lahko kontaminacija s plesnimi  močno poveča, pri čemer običajno poljske zamenjajo skladiščne plesni iz rodov Penicillium in Aspergillus. Sveža in konzervirana voluminozna krma pa lahko vsebuje mikotoksine in povzroči motnje v proizvodnji, reprodukciji in zdravstvenem stanju živali.

 

 

Kaj je aflatoksikoza?

 

Aflatoksikoza je bolezen, ki jo povzorčajo aflatoksini. Nastanek bolezni je povezan s krmljenjem krme, ki je  kontaminirana s plesnijo Aspergillus flavus in njenimi toksičnimi presnovki, ki jih imenujemo aflatoksi in jih izločajo predvsem plesni A. flavus in A. parasiticus. V krmi so ugotovili aflatoksine B1, B2, G1 in G2 , v mleku pa M1 in M2, ki sta presnovka toksinov B1 in B2. Do tvorbe aflatoksinov lahko pride že med rastjo na polju, do nadaljnje rasti plesni in tvorbe mikotoksinov pa pride tudi po spravilu krme, zlasti v neustreznih pogojih skladiščenja, ko se praviloma tvori največ aflatoksina.

 

 

Katera krma je bolj rizična glede kontaminacij z aflatoksini?

 

Aflatoksine so ugotovili v zelo raznoliki krmi in hrani za ljudi, najpogosteje in v največji meri pa so kontaminirani arašidi, bombažno seme in njuni stranski proizvodi ter druge oljne tropine. Med žiti ga najpogosteje ugotavljajo v koruzi. Na splošno je kontaminacija z aflatoksini večji problem v subtropskih krajih kot na zmernih klimatskih področjih.

 

Rezultati preiskav vzorcev krme v Sloveniji kažejo, da je število kontaminiranih vzorcev z aflatoksini in njihova koncentracija v naši krmi razmeroma majhna. V uradnih vzorcih krme odvzetih v okviru rednega programa vzorčenja v zadnjih 5 letih v Sloveniji, preseženih maksimalno dovoljenih vsebnosti aflatoksinov nismo zaznali. Posamezni pozitivni primeri pa so bili ugotovljeni v okviru posebnega nadzora.  

 

Za katere živalske vrste so aflatoksini toksični?

 

Aflatoksini so toksični za perutnino, prašiče, prežvekovalce, konje, postrvi in laboratorijske živali. Med aflatoksini je toksin B1 najbolj toksičen in najbolj razširjen v krmi za živali in v hrani za ljudi. Prva klinična znamenja pri spontanih zastrupitvah so izguba apetita in slabo počutje živali. Najbolj so prizadeta jetra pri vseh živalskih vrstah. Toksični učinki nastanejo zaradi vezave aflatoksinov ali njihovih presnovkov na različne celične proteine, kar povzroči hude motnje v poteku presnovnih procesov v jetrnih celicah, v prepustnosti celičnih membran in poškodbi celičnih organelov, kar privede do degeneracije, maščobne infiltracije in nekroze jeter. Sledi upočasnitev strjevanja krvi, ki skupaj s povečano krhkostjo kapilar povzroči krvavitve v notranjih organih in ascites. Jetra, ledvice in vranica so povečani. Histološko ugotovimo na jetrih periportalno nekrozo, povezano s proliferacijo žolčnih kanalov. Pogin je običajno velik, spremljala pa so ga živčna znamenja - ataksija in konvulzije. Do kronične zastrupitve pride po dolgotrajnejšem zauživanju manjših količin toksinov. Ekonomsko povzročijo takšne zastrupitve veliko več škode kot akutne zastrupitve. Proizvodnja živali je manjša, prizadeta pa je tudi imunska odzivnost, ki omogoči večjo občutljivost živali za različne patogene mikroorganizme.

 

 

Kako je s prehajanjem aflatoksinov iz krme preko živali v živila živalskega izvora?

 

Aflatoksini se hitro in dobro resorbirajo iz prebavil in se presnovijo v biološko aktivne spojine, med drugim tudi v aflatoksin M1 in M2. Na srečo se toksini pri prežvekovalcih razmeroma hitro izloči iz organizma. Ni pričakovati, da bi živila živalskega izvora vsebovala aflatoksine, če jih živali v zadnjem obdobju niso dobivale s hrano.

Pri kravah, ki so 7 dni dobivale aflatoksin B1, ga štiri dni po končanem dajanju niso več našli v mleku, se pa v mleku pojavi že dvanajst ura po zaužitju. Povprečno se izloči z mlekom okoli 0,3 % (od 0,06 do 3 %), po novejših raziskavah pa se pri visokoproizvodnih kravah z zelo intenzivno presnovo preko mleka izloči kar 6 % zaužitega toksina.

 

 

Kdaj pride do preseženih vsebnost aflatoksina M1 v mleku?

 

V mleku lahko odkrijemo zaznavne količine toksina, če molznice dobivajo dnevno od 0,6 do 0,9 mg aflatoksina B1 s krmo. To pomeni, da 1 kg sušine obroka ne bi smel vsebovati več kot 0,05 mg oziroma 50 µg tega toksina. Po novejših raziskavah pa znaša ta omejitev 10 µg/kg. Večji del aflatoksinov v mleku je vezan na kazeinsko frakcijo. Zato ga ugotovimo največ v mleku v prahu, sirih in hrani za dojenčke. Aflatoksin M1 je dokaj stabilen in se ne uniči pri pasterizaciji oziroma predelavi mleka.

 

 

Kakšne so največje dovoljene vsebnosti aflatoksina v krmi?


Največje dovoljene količine aflatoksina B1 v različni krmi so navedene v Prilogi I Direktive 2002/32 ES.

 

Največje dovoljene količine aflatoksina B1 v krmi

&nb

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Aflatoksin B1

Posamična krmila

 

Dopolnilne in popolne krmne mešanice,

razen:

  krmnih mešanic za molzno govedo in teleta, ovce molznice in jagnjeta, koze molznice in kozličke, pujske in mlado perutnino,

  krmnih mešanic za govedo (razen za molzno govedo in teleta), ovce (razen ovc molznic in jagnjet), koze (razen koz molznic in kozličkov), prašiče (razen pujskov) in perutnino (razen mladih živali).

0,02

 

0,01


0,005



0,02

 

 

Kakšen je učinek aflatoksina M1 na zdravje ljudi?

 

Aflatoksin B1, ki ga živali zaužijejo s kontaminirano krmo, se v jetrih pretvori v aflatoksin M1, ta pa se preko mlečnih žlez izloča v mleko.  Aflatoksin M1 ima pri ljudeh hepatotoksičen, genotoksilen in kancerogen učinek. Akutna obolenja kot posledica uživanja aflatoksinov pri ljudeh so redka, saj bi bilo za njihovo povzročitev potrebno zaužiti veliko količino z mikotoksinom M1 kontaminiranega živila, da bi v telo vnesli dovolj mikotoksinov. Pomembnejša obolenja pri ljudeh so tista, ki so posledica uživanja manjših količin aflatoksinov daljši čas. Mikotoksini se pri ljudeh kopičijo v mišicah, srcu, predvsem pa v jetrih.  Leta 1993 je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) potrdila kancerogenost Aflatoksina B1 in aflatoksina M1. Z raziskavami je bilo dokazano, da je aflatoksin M1, kljub visoki strupenosti, 10 × manj toksičen kot aflatoksin B1.

 

 

Kakšne so največje dovoljene koncentracije aflatoksina v mleku in mlečnih izdelkih?

 

Ker aflatoksin M1 predstavlja nevarnost za zdravje ljudi, evropska zakonodaja predpisuje maksimalno dovoljeno koncentracijo 0,05 μg aflatoksina M1 v kg surovega mleka, mleka za proizvodnjo mlečnih izdelkov ali toplotno obdelanega mleka (Uredba 1881/2006/ES). Dovoljena vsebnost aflatoksina M1 v  začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke, vključno z  začetnim in nadaljevalnim mlekom je še za polovico nižja (0,025 μg/kg).

 

 

Več o vplivih mikotoksinov na zdravje ljudi lahko preberete na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje na tej povezavi.