Skoči na vsebino

RADIOAKTIVNO ONESNAŽENJE ŽIVIL

Namen določanja radioaktivnosti v živilih je, da se preveri razširjenost naravnih in umetnih radionuklidov v okolju ter njihov vpliv na celotno prehransko verigo na določenem prostoru.

 

V EU je področje radioaktivnega onesnaževanja živil urejeno s številnimi uredbami, odločbami in priporočili.

 

Krovna uredba je Uredba Sveta (EGS) št. 737/90 z dne 22. marca 1990 in govori  o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov in izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil.

 

Nacionalni predpis, ki ureja področje radioaktivnega onesnaževanja živil pa je urejeno z Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe  o izvajanju uredb Sveta (ES) in uredb Komisije (ES)o radioaktivnem onesnaženju živil in krme, (Uradni list RS, št. 38/10).

 

Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima 11. marca 2011 je Unija, sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 297/2011 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima.

 

Namernega dodajanja radioaktivnih snovi v proizvodnji krme in živil ter uvažanje ali izvažanje takšnega blaga ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno dajanje v promet in uporaba vode, živil in krme, če so onesnaženi z radionuklidi, ter da koncentracija aktivnosti presega mejne vrednosti.

 

Mejne vrednosti radioaktivnega onesnaženja so vrednosti koncentracij aktivnosti radionuklidov, ki so izvedene na podlagi modelov letnega vnosa radionuklidov v človeški organizem z zaužitjem ali z vdihavanjem. Izračuna se jih na podlagi modelov zunanje izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem ter na podlagi

 

 

Zakonodaja...

 

Povezave: