Skoči na vsebino

NACIOANALNA PROGRAMA NADZORA PRI PRAŠIČIH

Cilj Skupnosti za klavne prašiče bi bi moral biti na nivoju EU določen v januarju 2008 za plemenske prašiče pa v januarju 2009, nacionalna programa nadzora pa bi se morala začeti izvajati v juliju 2009 za klavne prašiče oziroma v juliju 2010 za plemenske prašiče.

 

Vendar pa mora Komisija,  v skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003, pred določitvijo cilja za klavne in plemenske prašiče opraviti analizo stroškov in koristi (t.i. cost benefit analiza). Analiza stroškov in koristi vključuje tudi kvantitativno oceno faktorjev tveganja in možnosti za zmanjšanje posledic kot tudi oceno koristi za zdravje ljudi. EFSA je v aprilu 2010 sprejela Znanstveno mnenje glede kvantitativne mikrobiološke ocene tveganja za salmonelo v klavnih in plemenskih prašičih, pri čemer je uporabila kvantitativno mikrobiološko oceno tveganja, ki so jo opravile zunanje inštitucije.

 

Oceno stroškov in koristi pri klavnih prašičih je za Evropsko Komisijo opravila zunanja inštitucija FCC Consortium. Končno poročilo je bilo pripravljeno junija 2010. Oceno stroškov in koristi za plemenske prašiče pripravlja ista inštitucija in bo zaključena predvidoma v decembru 2010.

 

Znanstveno mnenje EFSA

 

Kvantitativna ocena tveganja (zunanje inštitucije)

 

Ocena stroškov in koristi (t.i. cost/benefit študija)


Klavni prašiči

Temeljna študija o razširjenosti salmonel pri klavnih prašičih je v državah članicah potekala  od začetka oktobra 2006 do konca septembra 2007. Vzorčenje se je izvajalo na klavnicah, predpisan vzorec za ugotavljanje salmonel so bile ileocekalne bezgavke, 13 držav se je prostovoljno odločilo še za dodatno vzorčenje brisov površin trupov in 9 držav tudi za vzorčenje mišičnine za ugotavljanje prisotnosti protiteles. V R Sloveniji so se v okviru študije vzorčile ileocekalne bezgavke, brisi površin trupov in mišičnina.

V temeljni študiji je bilo v R Sloveniji vzorčenih 443 klavnih prašičev, od tega je EFSA pri pripravi poročila upoštevala 431 rezultatov vzorcev bezgavk, 441 rezultatov brisov površin in vse rezultate seroloških preiskav.

Od skupno 431 upoštevanih rezultatov ileocekalnih bezgavk je bila prisotnost Salmonella spp. ugotovljena v 27 trupih.  Najpogosteje je bil ugotovljen serovar Salmonella Enteritidis  v 5 trupih), sledi mu serovar Salmonella Typhimurium (v 3 trupih) in nato serovar Salmonella Derby (v 2 trupih).  Glede na dobljene rezultate v R Sloveniji, je znašala ocenjena prevalenca Salmonella spp. 6,2%, prevalenca Salmonella Typhimurium 0,7%, prevalenca Salmonella Derby 0,6% in prevalenca ostalih serovarov salmonel 5,1%.

Ocenjena povprečna prevalenca Salmonella spp. v pitovnih prašičih na nivoju EU je bila 10,3%, prevalenca Salmonella Typhimurium 4,7%, prevalenca Salmonella Derby 2,1% in prevalenca ostalih serovarov 5,0%. Serovar Salmonella Enteritidis je na nivoju EU šele na petem mestu,  za razliko od R Slovenije, kjer je bil najpogosteje ugotovljen serovar.  

V brisih trupov v R Sloveniji salmonela ni bila ugotovljena.

Seroprevalenca je v R Sloveniji znašala 9,1%. Povprečna seroprevalenca na nivoju EU ni bila ocenjena saj po mnenju EFSA rezultati med državami niso bili primerljivi zaradi uporabe različnih preiskav in različnih mejnih vrednosti pri oceni rezultatov.

 

Poročilo EFSA o rezultatih temeljne študije DEL A

 

Poročilo EFSA o rezultatih temeljne študije DEL B

 

Plemenski prašiči

Temeljna študija o razširjenosti salmonel pri plemenskih prašičih je v državah članicah potekala  od začetka januarja do konca decembra 2008. Poleg vzorcev na salmonelo se je na vseh gospodarstvih izvajalo tudi vzorčenje prahu za ugotavljanje prisotnosti MRSA (meticilin rezistentni Staphylococcus aureus) na gospodarstvih s plemenskimi prašiči. Za namen temeljne študije so bila gospodarstva razdeljena v dve skupini in sicer:

-         vzrejna gospodarstva (gospodarstva, ki redijo plemenske prašiče za proizvodnjo in prodajo plemenskih živali)

-         proizvodna gospodarstva (gospodarstva, ki redijo plemenske prašiče za proizvodnjo in prodajo prašičev namenjenih za klanje).

Vzorčenje v okviru temeljne študije se je opravilo na skupno 114 gospodarstvih, od tega je bilo vzorčenih 27 vzrejnih gospodarstev in 87 proizvodnih gospodarstev. Za ugotavljanje prisotnosti salmonel vzorci so bili na vsakem gospodarstvu odvzeti vzorci fecesa v 10 ogradah, poleg tega je bilo na vsakem gospodarstvu odvzelo tudi 5 vzorcev prahu za ugotavljanje MRSA.

Na vzrejnih gospodarstvih salmonela ni bila ugotovljena na nobenem od vzorčenih gospodarstev. Na proizvodnih gospodarstvih je bila salmonela ugotovljena na 9 gospodarstvih, od skupno 87 vzorčenih gospodarstev, pri čemer sta bila na treh gospodarstvih ugotovljena dva različna serovara salmonel.  Najpogosteje je bil ugotovljen serovar Salmonella Enteritidis  (na 3 gospodarstvih), sledita serovara Salmonella Coeln in Salmonella Infantis (na 2 gospodarstvih), serovari Salmonella Stanleyville, Salmonella Agona, Salmonella Derby in Salmonella Virginia pa ne enem gospodarstvu.

Glede na dobljene rezultate v R Sloveniji, je znašala ocenjena prevalenca Salmonella spp. na proizvodnih gospodarstvih 10,3%, prevalenca Salmonella Typhimurium 0%, in prevalenca Salmonella Derby 1,1%.  Na vzrejnih gospodarstvih prisotnost salmonel ni bila ugotovljena.

Ocenjena povprečna prevalenca Salmonella spp. na proizvodnih gospodarstvih na nivoju EU je bila 33,3%, prevalenca Salmonella Typhimurium 6,6% in prevalenca Salmonella Derby 9,0%. Serovar Salmonella Enteritidis, ki je bil v R Sloveniji ugotovljen na največ gospodarstvih,  je na nivoju EU na trinajstem mestu. Na vzrejnih gospodarstvih je na nivoju EU ocenjena prevalenca Salmonella spp. znašala 28,7%, prevalencaSalmonella Typhimurium 7,8% in prevalenca Salmonella Derby 8,9%.

Prisotnost MRSA je bila ugotovljena na 3 vzrejnih gospodarstvih od skupno 27 vzorčenih in na 5 proizvodnih gospodarstvih od skupno 87 vzorčenih. Na vseh gospodarstvih je bil ugotovljen sev ST 398.

Ocenjena prevalenca MRSA je v R Sloveniji znašala 11,1% na vzrejnih gospodarstvih in 5,7% na proizvodnih gospodarstvih. Na nivoju EU pa je bila ocenjena prevalenca na vzrejnih gospodarstvih 11,1% in na proizvodnih gospodarstvih 25,5%.

 

Poročilo EFSA o rezultatih temeljne študije

 

MRSA - DEL A  

 

MRSA - DEL B