Skoči na vsebino

SOOBSTOJ GENSKO SPREMENJENIH RASTLIN Z OSTALIMI KMETIJSKIMI RASTLINAMI

Zakonodaja Evropske skupnosti področja soobstoja gensko spremenjenih posevkov znotraj konvencionalne, ekološke ali druge pridelave brez uporabe GSO ne ureja posebej.

  • Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS, kot je bila spremenjena s 43. členom Uredba 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi, v zvezi s soobstojem gensko spremenjenih in drugih posevkov v 26.a členu določa le:
  • da lahko 'države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo nenamerno prisotnost GSO v drugih proizvodih' in
  • da 'Komisija sestavi smernice za soobstoj gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov'.
  • Na podlagi 26. člena Direktive 2001/18/ES je Komisija sprejela Priporočila Komisije z dne 23. julija 2003 o smernicah za razvoj nacionalnih strategij in najboljših praks za zagotavljanje soobstoja gensko spremenjenih posevkov s konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem (2003/556 – samo v angleščini), ki vsebuje seznam splošnih načel, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju nacionalnih pristopov, ter seznam tehničnih ukrepov za zagotavljanje soobstoja gensko spremenjenih in drugih posevkov. Dokument je za države članice nezavezujoč. Komisija prepušča, da se države članice same odločijo glede ukrepov, ki jih bodo sprejele. Priporočila so bila spremenjena v letu 2010 (2010/C 200/1).

V Sloveniji je pridelava gensko spremenjenih rastlin urejena z Zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin.

 

Povezava na področje soobstoja pri Evropski Komisiji.

 

Evropska komisija je v prostorih Inštituta za tehnološka predvidevanja (IPTS) v Sevilli v Španiji ustanovila Evropski urad za soobstoj. Njegov namen je priprava referenčnih dokumentov za tehnične ukrepe, ki bodo zagotavljali soobstoj pridelave gensko spremenjenih, konvencionalnih in ekoloških pridelkov. Priprava nezavezujočih referenčnih dokumentov za ukrepe, ki bodo zagotovili soobstoj bo v pomoč državam članicam pri pripravi in izboljšavi nacionalnih ali regionalnih predpisov za soobstoj.