Skoči na vsebino

PRAŠIČJI REPRODUKCIJSKI IN RESPIRATORNI SINDROM

 

1. Kaj je bolezen PRRS?

Prašičji reprodukcijski in respiratorni sindrom (PRRS) je virusna bolezen prašičev, ki jo povzroča RNK virus iz družine Arteriviridae. Kot pove že ime, se bolezen pojavlja v respiratorni in reproduktivni obliki. Respiratorna oblika bolezni lahko ob prisotnosti drugih dejavnikov (oslabljen imunski sistem, prisotnost drugih infekcij, pogoji reje,...) poteka zelo intenzivno, kar se kaže predvsem v visokem poginu sesnih pujskov in odstavljencev. Reproduktivna oblika pa se kaže v povečanem številu abortusov, mrtvorojenih in mumificiranih plodov.  

Bolezen uvrščamo med gospodarske bolezni, katerih vnos v rejo in širjenje med rejami je mogoče preprečiti z ustreznimi biovarnostnimi in drugimi ukrepi, za katere je odgovoren izključno imetnik živali.

 

2. Razširjenost PRRS

Bolezen PRRS je bila prvič ugotovljena v Severni Ameriki v sredini 80ih let prejšnjega stoletja. Od tam se je hitro razširila po vsem svetu. V Evropi se je pojavila v začetku 90ih in se hitro razširila. Danes štejemo, da je bolezen prisotna po vsem svetu, z izjemo Avstralije, Nove Zelandije, skandinavskih držav in Švice.

 

3. Naloge in odgovornosti imetnika živali za preprečitev vnosa oziroma izkoreninjenje PRRS

Uvedba in izvajanje biovarnostnih ukrepov je ključna odgovornost vsakega imetnika živali.

Najpomembnejši biovarnostni ukrep za preprečitev vnosa bolezni v rejo je nakup živali iz preverjenih rej oziroma uvedba tako imenovane karantene za novo nabavljene živali. Taka karantena predstavlja enega osnovnih ukrepov za preprečevanje vnosa bolezni v rejo in je izključno odgovornost imetnika živali, da zaščiti zdravje lastne črede.

Imetnik živali lahko pri nakupu novo nabavljenih živali zahteva od prodajalca jamstvo, da so živali zdrave oziroma da so bile pred prodajo pregledane na določene bolezni. Pri tem gre za klasično obliko obligacijskih razmerij.

Imetnik živali pa lahko uvede tudi druge biovarnostne ukrepe, kot npr. omejitev vstopa v objekte z živalmi, uporaba zaščitne obleke, postavitev dezinfekcijskih barier pred vhode v objekte z živalmi, zatiranje glodalcev in insektov, zagotavljanje neoporečne vode za napajanje in krme, itd.

Če se bolezen v reji potrdi, je imetnik živali dolžan izvajati ukrepe, ki mu jih v skladu z 18. členom Zakona o veterinarskih merilih skladnosti, s pisnim navodilom predpiše veterinar veterinarske organizacije s koncesijo. Ti ukrepi so usmerjeni predvsem v preprečevanje nadaljnjega vnosa oziroma širjenja bolezni.

Imetnik živali se lahko glede na zdravstveno stanje v lastni čredi odloči za preventivno cepljenje proti PRRS. V EU je cepljenje prašičev proti PRRS razširjen in uspešen ukrep obvladovanja PRRS - seveda ob zagotavljanju primerne veterinarske oskrbe in primerne gostote naseljenosti živali.

O pojavu bolezni veterinar obvesti Območni urad Veterinarske uprave RS.

 

4. Naloge države za preprečitev vnosa oziroma izkoreninjenje PRRS

Tako imenovane karantene, ki jih je odrejala država do vstopa v EU, so bile zaradi zagotavljanja prostega pretoka blaga in storitev ter nemotenega trgovanja po celotnem teritoriju EU, z dnem pristopa ukinjene. Uvoz iz tretjih držav pa je mogoč samo, če je država izvoznica uvrščena na listo držav, iz katerih je dovoljen uvoz živali oziroma proizvodov in če živali oziroma proizvodi izpolnjujejo predpisane pogoje za uvoz iz določene države. Izpolnjevanje teh pogojev se dokazuje z veterinarskimi certifikati.

Za posebno nevarne in obvezno prijavljive bolezni živali v skladu z EU in nacionalno zakonodajo, država odredi obvezne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in izkoreninjenje teh bolezni. Stroški teh ukrepov se praviloma krijejo iz proračuna RS.

Za ostale bolezni pa država predpiše program nadzora oziroma eradikacije le v primeru, če pride do spremembe epizootiološke situacije, kar pomeni npr. povečano število pojavov bolezni po celotnem ozemlju države, hujše oblike bolezni oziroma ima pojav bolezni lahko za posledico velike gospodarske škode.

 

5. Ukrepi VURS glede PRRS

VURS je v letu 2009 do sedaj (konec meseca novembra) opravil 838 pregledov prašičerejskih gospodarstev, kjer je med drugim preverjal tudi zdravstveno stanje živali. Pri večini rejcev ni bilo ugotovljenih večjih težav z zdravstvenim stanjem črede. Tudi število poginjenih živali ni odstopalo od pričakovanega glede na načine reje. Prav tako se večina rejcev zaveda svojih odgovornosti in izvaja potrebne biovarnostne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni.

V mesecu oktobru je VURS prejel pisno pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za uvedbo monitoringa na PRRS v letu 2010.

 

VURS je UL VF-NVI naročil izvedbo študije o razširjenosti PRRS na celotnem teritoriju države. Na osnovi rezultatov bo mogoče pripraviti predlog programa obvladovanja in zatiranja bolezni.