Skoči na vsebino

MRZLICA Q

Pojav serološko pozitivnih reaktorjev mrzlice Q na Centru za sonaravno rekultivirnje (CSR) Vremščica Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani

 

1. Podatki o bolezni

Mrzlica (Vročica) Q je tipična kozmopolitska zoonoza, ki jo povzroča bakterija Coxiella burnetii. Mrzlica Q se klinično pogosto pojavi pri človeku, pri živalih pa le poredko. Težje oblike mrzlice Q se lahko pojavijo pri ovcah, kozah in govedu. Opisujejo predvsem zvrgavanje, rojevanje mrtvorojencev ali prelahkih in nevitalnih mladičev, zaostalo trebilo, vnetje maternice in neplodnost. Prvič so pri ljudeh v Sloveniji mrzlico Q ugotovili leta 1949. Leta 1990 je bila na Primorskem ugotovljena enzootija mrzlice Q med ljudmi. V neposredni bližini obolelih ljudi so na dveh gospodarstvih ugotovili okoli 50% seropozitivnih ovac na mrzlico Q.

 

Povzročitelj bolezni je majhna kratka paličasta bakterija. Bolezen je razširjena po vsem svetu, tako med divjimi živalmi kot tudi med kožnimi zajedavci, predvsem klopi. Med naravne gostitelje in prenašalce C. burnetii danes prištevamo okli 125 vrst sesalcev in veliko vrst členonožcev, vključno s pršicami, klopi, ušmi, bolhami in muhami. Nekateri prav močno pomagajo pri vzdrževanju naravnega t. i. silvatičnega cikla C. burnetii. Najnovejše raziskave poročajo, da se povzročitelj mrzlice Q nahaja tudi v amebah in rakih (jastogih), kar je pomembna informacija za vzdrževanje mehanizma in obstoj možnih novih virov okužb za človeka in živali iz okolja. Med domačimi živalmi so ovce, koze, govedo, konji, prašiči, mačke, psi, kunci glavni rezervoar povzročitelja. Pri njih lahko mrzlica Q poteka neopatno in neodvisno od silvatičnega cikla. Tudi mačke in psi lahko zbolijo za mrzlico Q. Za okužbo človeka in živali je potrebno zelo majhno število klic.

 

Infekcija pri živalih običajno poteka neopazno. Povzročitelj se zaradi prikrite infekcije največkrat nemoteno izloča v okolico. To se pogosto dogaja v času poroda živali. C. burnetii so v velikih količinah ugotovili v posteljici in plodovih tekočinah. Prav to izločanje je najpomembnejši dejavnik za prenos mrzlice Q v tropu. Iz organizma se izloča tudi z mlekom, iztrebki in urinom. Na ta način se kontaminira hlevsko okolje in povzročitelj se predvsem s prahom širi na druge gostitelje. Čas jagnjitve je velikokrat povezan z izbruhom mrzlice Q pri človeku.

 

Stopnja pojavljanja mrzlice Q med domačimi živalmi je glede na farme in geografska področja različna. Na splošno se zadnja leta okužba med farmskimi živalmi (govedo, koze, ovce) geografsko širi. Ovce so že od nekdaj pomemben rezervoar povzročitelja mrzlice Q. Epidemiološke študije krvnih vzorcev so v Kanadi pokazale, da je v čredah med govedom od 6% do 82% seropozitivnih živali na mrzlico Q, čred pa med 23% do 96%. Tudi v tropih ovac so ugotovljeni podobni odstotki seropozitivnih živali.

 

C. burnetii je zelo odporna na fizikalne in kemične agense, saj lahko preživi v okolju in zemlji več mesecev. Zelo pogosti viri za okužbo človeka so zemlja, prah, volna, stelja, okužen urin, blato, porodne vode, posteljica itd. Dobra razkužila so npr. Na-hipoklorit, 1% raztopina lizola. Plinjenje s formalinom je za razkuževanje prostorov in predmetov zelo uspešno.

 

Pomembno je vedeti da se C. burnetii pri okuženih živalih izloča tudi z mlekom. Dokazana je povezava med seropozitivnimi ovcami, kozami in kravami ter izločanjem kužnega mleka. Izločanje je različno intenzivno in traja različno dolgo, dlje pri kravah kot pri ovcah. Pasterizacija mleka povzročitelja uniči.  

 

Mrzlica Q pri ljudeh pogosto poteka v klinično nezaznavni obliki, lahko pa se kaže z akutnimi ali kroničnimi znamenji. Odstotek seropozitivnih reaktorjev pri ljudeh je zelo različen. Največ reaktorjev je ugotovljeno pri ljudeh, ki se poklicno ukvarjajo z rejo, zdravljenjem, zakolom, striženjem in prodajo prežvekovalcev. Akutna oblika mrzlice Q se pri ljudeh kaže z vročino, mrzlico, splošno oslabelostjo in glavobolom, kar traja od enega do tri tedne. V redkih primerih bolezen preide v kronično obliko, ki pa se lahko manifestira kot endokarditis ali hepatitis. Za temi oblikami ponavadi zbolijo ljudje, ki imajo prizadet obrambni sistem in poprejšnje okvare na srcu.

 

Večina domačih živali, okuženih s C. burnetii nekaže kliničnih znakov bolezni. Pri ovcah in kozah pa lahko okužba povzroča zvrgavanja. Živali običajno zvržejo v poznem obdobju brejosti, tako da je zvrgavanje v tropu opazno. Pri govedu se pojavljajo okužbe z manj virulentnimi sevi in tudi klinični znaki so neizraziti; abortusi niso tako pogosti kot pri ovcah.

 

Ker mrzlica Q redko povzroči vidna znamenja bolezni pri domačih živalih, je serološko ugotavljanje protiteles pomembna informacija. Običajno pozitivni reaktorji niso povezani s posebnimi problemi v čredi, pogosto pa tudi niso povezani s kakšnimi kliničnimi znamenji.

Ker je mrzlica Q povezana z zdravjem ljudi, je pomembna informacija o nacionalnem in regionalnem statusu glede stanja mrzlice Q med domačimi živalmi. V določenih primerih se celo priporoča vakcinacija ogroženih ljudi in živali.

 

Bolezen se večinoma prenaša na ljudi s prahom in s steljo, kontaminiranim s plodovimi tekočinami, urinom, fecesom, in s surovim mlekom. Literatura pa tudi navaja mogočo okužbo z drugimi krvosesnimi insekti. Obolenju so izpostavljeni vsi, ki delajo z živalmi, še posebno v času porodov. V okolju povzročitelj perzistira tudi več mesecev, zato se je okužbi težko izogniti. Bolezen se ne uvršča v tisto skupino, za katero je potrebno izvajati monitoring. Mrzlico Q je mogoče zdraviti z antibiotiki, preventivno pa zmanjšati izločanje povzročitelja oz. preprečevati izbruhe bolezni z vakcinacijo.

 

Center za sonaravno rekultiviranje (CSR) Vremščica je izobraževalno-raziskovalni in proizvodni center Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani že od leta 2000. V njem se izvaja  strokovna praksa za študente veterinarstva Veterinarske fakultete, študente živinoreje Biotehniške fakultete ter za dijake Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) - Gimnazije in veterinarske šole v Ljubljani. Z navedenima inštitucijama ima Veterinarska fakulteta sklenjene ustrezne pogodbe oz. dogovore o sodelovanju. Praksa na Vremščici že vsa leta poteka po enakem razporedu, vendar do sedaj ni bilo nikoli ugotovljenega obolevanja študentov ali dijakov.

 

Študentje veterinarstva so letos organizirano prakso opravljali od 22. januarja do 11. marca.

 

Ukrepanje VURS in VF po odkritju serološko pozitivni reaktorjev na mrzlico Q na CSR Vremščica

  • V petek, 20. aprila 2007, je Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) obvestil VURS o sumu mrzlice Q pri dijakinji srednje veterinarske šole, ki je skupaj s sošolci obrezovala parklje na farmi Vremščica.
  • V ponedeljek, 23. aprila, je bil  na  Vremščici opravljen inšpekcijski pregled. Odrejen je bil klinični pregled živali, kar je v skladu z Navodili o ukrepih za preprečevanje in zatiranje mrzlice Q. Pri kliničnem pregledu živali niso kazale znakov bolezni. Ker je q mrzlica zoonoza je veterinar, ki je opravil klinični pregled, naročil izvedbo ukrepov za zaščito ljudi in živali (omejitev gibanja ljudi in živali).
  • 11. maja 2007 je Veterinarska fakulteta (VF) prejela uradno obvestilo IVZ, da so pri dijakih BIC-Gimnazije in veterinarske šole v Ljubljani ugotovili mrzlico Q.
  • Od 11. maja 2007 dalje so na VF anketirali o pojavu bolezenskih znakov 29 študentov veterinarstva, ki so bili v času od 22. januarja do 11. marca 2007 na praksi na Vremščici.
  • 14. maja 2007 je VF na IVZ poslali seznam vseh študentov, ki so opravljali prakso na Vremščici oziroma ki so izrazili željo po testiranju.
  • 15. maja je VURS dobil prvo uradno pisno obvestilo IVZ o izbruhu mrzlice Q med dijaki in profesorji Srednje veterinarske šole v Ljubljani.
  • 16. maja 2007 je bila odvzeta kri 50 odraslim živalim na farmi Vremščica.
  • 18. maja 2007 so bili znani rezultati preiskave vzorcev krvi 50 – ih živali. Serološke preiskave so pokazale prisotnost protiteles na mrzlico Q. Isti dan so na Vremščici uradno prepovedali izvajati pedagoški proces.
  • 21. maja 2007 je bila na VF novinarska konferenca na kateri so sodelovali predstavniki IVZ, VF in VURS. Javnosti so bili predstavljeni rezultati preiskav pri ljudeh in živalih in možni nadaljnji ukrepi.
  • 22. maja 2007 je veterinar koncesionar izdal pisno strokovno navodilo o ukrepih na farmi v skladu z uradnim navodilom o zatiranju mrzlice Q iz leta 1999.
  • 25. maja 2007 je bil opravljen obisk uradnega veterinarja z namenom preverjanja izvajanja predpisanih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da se vsi ukrepi izvajajo skladno s strokovnim navodilom o čemer je izdan tudi zapisnik. V okviru veterinarske fakultete je bila imenovana delovna skupina strokovnjakov za bolezni in reprodukcijo drobnice ter živil živalskega izvora za pripravo programa sanacije stanja v čredi. Delovna skupina je ocenila do sedaj izvedene ukrepe, ocenila stanje na farmi ob potrditvi serološko pozitivnih reaktorjev, ocenila možne razloge za pojav  reaktorjev in pripravila osnutek možnih nadaljnjih ukrepov za sanacijo.
  • 29., 30. in 31. maja 2007 je bilo skupno odvzetih 478  vzorcev krvi odraslim živalim med katerimi je bilo tudi  50 vzorcev krvi že pregledanih živali za ponovno testiranje.
  • 4. junija 2007 so bili znani rezultati ponovnih  preiskav. Višina titrov protiteles ponovno vzetih 50-ih vzorcev je pokazala, da okužba ni v progresivni fazi.
  • 5. junija 2007 je VURS na podlagi epizootiološke situacije odredila, da morajo organizatorji javnih prireditev zaradi zaščite obiskovalcev zagotoviti, da razstavljene živali nimajo protiteles na mrzlico Q.
  • 12. junija 2007 so bili znani rezultati ostalih preiskav. Skupno je bila ugotovljena prisotnost protiteles proti povzročitelju mrzlice Q pri dobrih 60%  preiskanih živali.
  • Na osnovi rezultatov testiranja živali v tropu iz dne 12.6.2007, sledijo na osnovi navodila odrejeni ukrepi:  omejitev gibanja vseh živali iz tropa na področje kompleksa Vremščica tako, da je preprečen stik z drugimi rejnimi živalmi; omejitev stika nezaposlenih z živalmi in uporaba zaščitnih sredstev za zaposlene, ki prihajajo v stik z živalmi, prepoved prodaje mleka, dezinfekcija in odstranjevanje gnoja, skladiščenje gnoja, čiščenje in dezinfekcija hleva.
  • Potekajo tudi poizvedbe  v tujini o možnostih vakcinacije živali.
  • Odvzeti so bili tudi vzorci klopov za testiranje na povzročitelja mrzlice Q.
  • Strokovna skupina Veterinarske zbornice, v katero so vključeni veterinarji z različnih delovnih področij, pripravlja predlog monitoringa za mrzlico Q. Pripravljen predlog skupaj z oceno potrebnih finančnih sredstev bo posredovan ministrstvu, ki se bo nato odločilo o nadaljnjih korakih.