Skoči na vsebino

O BOLEZNI

 

Bolezen modrikastega jezika je bolezen živali, za katero so dovzetni domači in divji prežvekovalci. Konji in prašiči so nedovzetni. Čeprav bolezen najbolj prizadene ovce, je govedo glavni rezervoar virusa med sesalci, in je zelo pomembno za epidemiologijo bolezni.

Značilne za bolezen so spremembe na ustni in nosni sluznici ter roževini parkljev. Bolezen povzroča virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesnih mušic (Culicoides). Človek ni dovzeten za bolezen modrikastega jezika.

 

POVZROČITELJ BOLEZNI

Bolezen modrikastega jezika povzroča virus iz rodu orbivirusov iz družine reovirusov. Doslej je bilo s pomočjo testov serumske nevtralizacije identificiranih 24 različnih serotipov virusa bolezni modrikastega jezika.

Virus se ne prenaša iz živali na žival s kontaktom ali izločki, temveč ga prenašajo  krvosesne mušice iz rodu Culicoides.

Verjetnosti mehanskega prenosa virusa med posameznimi čredami živali ter znotraj same črede zaradi slabe higienske prakse (npr. zaradi uporabe kontaminirane kirurške opreme ali okuženih votlih injekcijskih igel) ni mogoče izključiti.

Kadar krvosesna mušica zagrize v okuženo žival, se virus prenese na krvosesno mušico skupaj z vsesano krvjo in se namnožuje v mušici. Replikacijski ciklus virusa v vektorski mušici ter v prežvekovalskem gostitelju povečujeta količino virusa BT, ki je na voljo za širitev na nove naključne in neokužene gostitelje ter vektorje.

Največja populacija vektorja, mušic Culicoides, se pojavlja pozno poleti in jeseni, zato je v tem obdobju BT najbolj prisotna.

 

ZGODOVINA IN ŠIRJENJE BOLEZNI

Bolezen modrikastega jezika je bila prvič opisana v Južni Afriki, doslej pa so jo prepoznali že v večini tropskih in subtropskih držav (za podrobnosti o državah s prisotnostjo bolezni modrikastega jezika glej spletišče OIE). Po letu 1999 se je bolezen razširila tudi v Grčiji, Italiji, na Korziki (Francija) in Balearskih otokih (Španija). Posamezni primeri so bili ugotovljeni tudi v drugih državah, npr. v Bolgariji, na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovem, v Srbiji in Črni Gori.

V teh primerih je bil povzročitelj BTV serotipov 2, 4, 9 in 16. Ti primeri so bili zabeleženi mnogo bolj severno in zahodno od običajne razširjenosti bolezni.

Konec poletja 2006 je bil BT serotipa 8 (BTV 8) prvič ugotovljen na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in delih severovzhodne Francije. V letu 2007 se je BTV 8 močno razširil po severni in zahodni Evropi. Prizadete države so se soočale s povečano smrtnostjo živali ter izgubo proizvodnje, kar je povzročilo hudo gospodarsko krizo v kmetijstvu. V letu 2008 so prizadete države uvedle programe cepljenja proti bolezni. Postopno se je bolezen umirjala, tako da so bila vsa območja z omejitvami zaradi BTV 8 v nadaljnih letih ukinjena.

V južnih delih Evrope pa ostajajo v veljavi območja z omejitvami, predvsem zaradi pojavov BTV 1, 4, 9, 16,..

V letu 2014 se je iz jugovzhodne Evrope pričel širiti BTV 4, ki je bil novembra 2015 prvič potrjen tudi pri nas (BT v Sloveniji). 

 

Sprotne informacije o pojavljanju in širjenju BTV v Evropi so na voljo na spletni strani Uprave -  Spremljanje pojavov bolezni živali.

 

PRIJAVA BOLEZNI

 

Bolezen modrikastega jezika spada med posebno nevarne bolezni živali in je obvezno prijavljiva bolezen. Vsak sum ali pojav bolezni je treba takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali Območnemu uradu Uprave.

Rejci živali morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri ovcah in govedu ter dosledno izvajati ukrepe biološke varnosti.