Skoči na vsebino

RUMENA KROMPIRJEVA OGORČICA

Krompirjeve cistotvorne ogorčice so kot karantenski organizmi v Sloveniji pod fitosanitarnim nadzorom že več kot 20 let. Škodljivi sta dve vrsti: bela krompirjeva ogorčica (Globodera pallida) in rumena krompirjeva ogorčica (Globodera rostochiensis). Ti dve vrsti sta nevarni za pridelavo krompirja, paradižnika, paprike, jajčevce in druge razhudnike in povzročata težave pri pridelavi v mnogih državah EU, kjer sta razširjeni. Posebej je težavna pridelava ob navzočnosti bele krompirjeve ogorčice, saj ni na voljo odpornih sort krompirja. Krompirjeve ogorčice napadajo okoli 90 vrst gostiteljskih rastlin iz rodu razhudnikov (Solanum) in tudi nekatere plevele: grenkoslad (S. dulcamara L.), pasje zelišče (S. nigrum L.) in v manjši meri tudi zobnik (Hyoscyamus niger L.).


Krompirjeve ogorčice, podobno kot njihovi gostitelji, izvirajo iz Južne Amerike. Okoli leta 1600 so jih s krompirjem vnesli v Evropo, od koder so se v glavnem s semenskim krompirjem razširile skoraj po vsem svetu. Danes povzročajo težavo pri pridelavi skoraj po celi Evropi.


V Evropski uniji sta obe krompirjevi ogorčici uvrščeni v Prilogo IAII Direktive Sveta 2000/29/ES. Slovenija ima v Evropski uniji poseben status za belo krompirjevo ogorčico, saj je zaradi omejenih okužb priznana kot varovano območje in zato uvrščena v Prilogo IB Direktive Sveta 2000/29/ES.


Če se potrdi novo žarišče napada bele ali rumene krompirjeve ogorčice predstojnik Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) z odločbo določi razmejeno območje, ki obsega žarišče napada in če je primerno tudi pripadajoče varnostno območje. Na okuženem območju se za obe ogorčici izvajajo fitosanitarni ukrepi za njuno izkoreninjenje, razen v Soški dolini za rumeno krompirjevo ogorčico. Tu je bilo potrjenih več žarišč, ki so združena v območje ustalitve krompirjevih ogorčic, kjer izkoreninjenje ni več mogoče in se izvajajo ukrepi preprečevanja širjenja.

 

znamenja napada

gostiteljske rastline

razširjenost

gospodarska škoda

širjenje škodljivca in poti prenosa

ukrepi

 

_________________________________________

 

BELA KROMPIRJEVA OGORČICA (Globodera pallida)

 

Za belo krompirjevo ogorčico je z odločbo UVHVVR določeno:

__________________________________________________

 

RUMENA KROMPIRJEVA OGORČICA (Globodera rostochiensis)

 

Za rumeno krompirjevo ogorčico je z odločbo UVHVVR določeno:

  • razmejeno območje napada Trboje (odločba, grafični prikaz)
  • območje ustalitve rumene krompirjeve ogorčice (Globodera rostochiensis), ki vključuje katastrske občine Bovec, Koritnica, Soča leva, Soča desna, Srpenica, Trenta desna, Trenta leva, Žaga in Čezsoča (odločba, grafični prikaz)

OSTALE INFORMACIJE

 

Podatkovni list  z opisom krompirjeve ogorčice: Globodera rostochiensis in Globodera pallida

UkrepI ob pojavu krompirjevih ogorčic določa Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevih ogorčic, ki je pripravljen na podlagi Direktive Sveta 2007/33/ES o obvladovanju krompirjevih ogorčic