Skoči na vsebino

PEPINO MOSAIC VIRUS

Pepino mosaic virus (PepMV) je uvrščen na EPPO A2 seznam. V Evropski uniji je bil prvič potrjen leta 1999 na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, zato je reguliran z Odločbo Komisije (2004/200ES) o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja virusa Pepino mosaic v Skupnosti. Kasneje so ga potrdili še v Avstriji, Bolgariji, Hrvaški, Cipru, Češki Republiki, Grčiji, Italiji Finski, Franciji, Nemčiji, Madžarski, Norveški, Poljski, Slovaški, Španiji, Švedski, Švici in Turčiji. Na Hrvaškem, Finskem, v Češki Republiki, na Norveškem in na Slovaškem je bil virus eradiciran. V Sloveniji virus ni navzoč, kar je bilo potrjeno z večletno preiskavo.


O virusu, ki so ga našli na pepinu (Solanum muricatum) na obalnem delu Peruja leta 1974 so prvič poročali leta 1980. Ima ozek nabor gostiteljskih rastlin in v glavne okužuje rastline iz družine Solanaceae. Glavna gostiteljska rastlina je paradižnik (Solanum lycopersicum), predvsem gojen v rastlinjakih. Simptome lahko opazimo na jajčevcu (Solanum melongena), peinu (Solanum muricatum), krompirju (Solanum tuberosum), baziliki (Ocimum basilicum), na plevelnih vrstah (Amaranthus Chenopodium murale, Convolvous arensis, Echicum creticum, Malva parviflora, Nicotiana glauca, Plantago afra, Rumex, Solanum nigrum, Sonchus oleraceus, Datura stramonium, Nicotiana benthamiana, Physalis floridana in druge).

 

Prvi simptomi PepMV so majhne rumene pege na listih, ki spominjajo na simptome, ki jih povzroča Potato virus X. V kasnejši fazi starejši listi postanejo lisasti, vrh lista pa se rahlo zavije Plodovi se razbarvajo, neenakomerno zorijo in so manjši. Ti simptomi so netipični in se lahko razlikujejo med plodovi na isti rastlini. Simptomi na drugih rastlinah iz družine Solanaceae se razlikujejo od simptomov na paradižniku. Nekatere sorte krompirja ne izražajo vidnih lastnosti medtem, ko so druge zelo nekrotične in imajo mehurjasto oziroma iznakaženo listno površino. Simptomi se razlikujejo tudi glede na klimatske pogoje in so bolj vidni, kadar je svetlobe manj.

 

Izolati virusa PepMV so različno infektivni, sposobni pa so se med seboj rekombinirati, zato obstaja nevarnost, da povzročijo večje gospodarske izgube pridelka. V Evropi trenutno že prevladuje izolat Ch2, ki velja za mnogo bolj agresivnega, kot bolj mili evropski izolat, ki je bil predominanten pred nekaj leti.

 

Prenos PepMV

 

Virus se prenaša mehansko, npr. z okuženim orodjem, rokami in oblačili. Prenos je možen tudi z dotikom med rastlinami, s sadikami, cepljenjem ali piniciranjem V zelo redkih primerih se prenaša s semenom. Virus je dolgo obstojen tudi v vodi zato je možen prenos tudi preko hranilne raztopine v hidroponiki. Virus lahko prenašajo tudi čmrlji. Ob primernih pogojih brez gostitelja preživi več tednov.

 

V pridelavo se PepMV lahko zanese tudi s plodovi oziroma z rastlinskimi ostanki v rabljeni embalaži iz bližnjih trgovskih centrov, v katerih je bil uvožen paradižnik iz okuženih držav.


Preprečevanje širjenja

 

Širjenje virusa preprečimo z dobro higieno.