Skoči na vsebino

KROMPIRJEVA RJAVA GNILOBA

Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.

 

Bakterija Ralstonia solanacearum je pomemben gospodarski škodljivec krompirja. Najpogosteje je bila potrjena na krompirjevih gomoljih, drugih delih krompirjevih rastlin in na njihovih odpadkih. Bakterija je lahko navzoča tudi v vodi in grenkosladu (Solanum dulcamara), ki ob njej rad raste. Zaradi možnosti njenega širjenja z vodo se na območjih z namakanjem lahko zelo hitro in nenadzorovano širi. Izvira iz toplejših kontinentov, vendar se je različek 3 (rasa 3) te bakterije prilagodil na hladnejšo klimo, zato lahko preživi tudi v srednjih in severnih državah Evrope.

 

Bakterija je uvrščena v prilogo I.A.II Direktive Sveta 2000/29/ES ter na EPPO seznam A2. Bakterija je bila v Sloveniji ugotovljena na ožjem območju v letih 2010 in 2011. Na obeh okuženih območjih so bili uspešno izvedeni predpisani ukrepi za izkoreninjenje. Status v Sloveniji: ni navzoča, kar je potrjeno s programi preiskav.

 

podatkovni list

 

POZOR! V letu 2015 je bil v EU ugotovljen pojav bakterije R. solanacearum na vrtnicah. O tem je v letu 2015 najprej poročala Nizozemska. Gre za drugo raso kot se običajno pojavlja na krompirju (rasa 1) in ima precej širši krog gostiteljskih rastlin. Bakterijo so na Nizozemskem potrdili na rezanem cvetju in razmnoževalnem materialu ter v vodi. Nizozemska je obvestila države članice, ki so prejele okužen in domnevno okužen razmnoževalni material in med njimi ni Slovenije. Bakterija je bila že potrjena tudi na Portugalskem in v Nemčiji, kamor je bila zanesena s sadikami iz Nizozemske. 

 

Bolezenska znamenja na matičnih rastlinah v rastlinjaku se izražajo kot venenje poganjkov in nekroze ter rjavenje stebel.

 

bolezenska znamenja

gostiteljske rastline

geografska razširjenost

opis in biologija

širjenje in poti prenosa

fitosanitarni ukrepi

gospodarska škoda

slikovno gradivo

 

Ukrepi za obvladovanje krompirjeve rjave gnilobe so v Evropski uniji določeni z Direktivo Sveta 98/57/ES s spremembami, ki so prenešeni v slovensko zakonodajo sPravilnikom o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve rjave gnilobe(Uradni list RS, št. 31/07 z dne 6.4.2007).


Zaradi okužb s krompirjevo rjavo gnilobo v Sloveniji v letu 2010 (Kalce – Naklo) in 2011 (Trgovišče) sta bili določeni dve razmejeni območji, kjer se izvajajo fitosanitarni ukrepi v skladu s Pravilnikom o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve rjave gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07 z dne 6.4.2007) in odločbo fitosanitarnega inšpektorja. V letih od okužbe (2010 in 2011) bakterija ni bila več potrjena in zato sta bili razmejeni območji v letu 2016 preklicani.