Skoči na vsebino

HRUŠEV OŽIG

Hrušev ožig je rastlinska bolezen, ki jo povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.. Spada med karantenske škodljive organizme in je uvrščena v prilogo II.A.II Direktive Sveta 2000/297ES. Bakterija okužuje okoli 200 različnih vrst rastlin iz 40 rodov iz družine rožnic (Rosaceae), predvsem sadne in okrasne rastline. Pri bolj občutljivih vrstah, kot so kutina, hruška in jablana, povzroča sušenje vej in celih rastlin, pri manj občutljivih rastlinah se posušijo posamezni okuženi cvetovi in poganjki. Bakterija se lokalno širi s pomočjo vetra in dežja, prenašajo jo čebele, druge žuželke in ptice. Na večje razdalje se širi z okuženim sadikami. Značilno je, da se večji izbruhi bolezni pojavijo le vsakih nekaj let, ko so ugodni pogoji za okužbo v času cvetenja (ustrezna temperatura in vlaga)

 

Hrušev ožig je bil v Sloveniji prvič najden v letu 2001, do prvega večjega širjenja pa je prišlo v letu 2003 na Gorenjskem. V letu 2007 je ponovno prišlo do širjenja hruševega ožiga z Gorenjske na nova območja, zato so bila določena številna nova žarišča okužbe na jugu in vzhodu države.

 

Ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja hruševega ožiga so predpisani s Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 50/14). Izdane so bile tudi smernice za izvajanje pravilnika.

 

Opis in biologija

Bolezenska znamenja

Gostiteljske rastline

Širjenje in poti prenosa

► Obvladovanje hruševega ožiga (Erwinia amylovora (Burrill) Winslow et al.) 29. julij 2008

Omejitev premeščanja čebel

► Slikovno gradivo

Publikacije

 

 

RAZMEJITEV OBMOČIJ

 

Razmejena območja

Nevtralna območja: Sorško polje, Selo, Dobrova-Polhov Gradec ter Savinjska dolina

seznam preklicanih žarišč

seznam okuženih območij, kjer se je hrušev ožig ustalil ter žarišč okužbe

 

Okuženo območje z žariščema okužbe (katastrska občina Šentvid pri Stični in Muljava): na območju Gorenjske, Koroške, Notranjske, Maribora ter občin Renče-Vogrsko, Lendava in Velika Polana