Skoči na vsebino

PLODOVA VINSKA MUŠICA

 

Podatkovni list

 

Plodova vinska mušica je razmeroma nov škodljivec neevropskega porekla, ki ogroža plodove številnih sadnih vrst, ki imajo tanko kožico in mehko meso, to so predvsem jagodičevje (jagode, maline, robide, ribez, borovnice), koščičarji (češnje, marelice, breskve, slive in češplje) ter tudi grozdje, smokve, kaki in plodovi različnih samoniklih rastlin. Plodove napada v času zorenja, ko se že obarvajo in v njih nastaja sladkor. Za razliko od drugih vinskih mušic lahko napada povsem zdrave plodove, v katere odlaga jajčeca, iz teh se izležejo ličinke-žerke, ki se hranijo z mehkim tkivom v notranjosti plodov in ga spremenijo v kašasto ali zdrizasto gmoto.

 

Napadeni plodovi so neuporabni, ker so v njih žerke, tkivo je povsem razpadlo in mehko, plodovi pa zgnijejo ali se v lepem vremenu posušijo. Poleg neposredne škode, ki jo povzročajo ličinke, nastane škoda tudi zaradi vbodov mušic pri odlaganju jajčec, saj ti predstavljajo vstopno mesto za glive, ki povzročajo sadne gnilobe Monilinia fructigena, M. laxa in M. fructicola, napadeni plodovi tako začnejo gniti.

 

V Sloveniji je bila plodova vinska mušica prvič ugotovljena v jeseni 2010 v več krajih na Primorskem in tudi v osrednji Sloveniji. Verjetno je bila k nam vnesena že prej, a je bila zaradi velike podobnosti z navadno vinsko mušico (D. melanogaster (Linnaeus)) in sadno vinsko mušico (D. simulans Sturtevant) v začetku, ko še ni povzročala škode, prezrta. Prve večje škode so bile ugotovljene v letu 2014 na Primorskem na jagodah, češnjah in breskvah. Služba za varstvo rastlin v zadnjih letih izvaja poseben program spremljanja z namenom, da se ugotovi njeno dejansko razširjenost po Sloveniji in oceni škodljivost oz. potencialno nevarnost za pridelavo sadja in grozdja.

 

Škodljivec izhaja iz Azije (najverjetneje iz Kitajske), od koder je bil vnesen v Ameriko, kjer je razširjea v ZDA in v Kanadi. Istočasno je bil vnesen tudi v Evropo, kjer je bil prvič ugotovljen leta 2009 v Italiji, v naslednjih letih pa tudi v Avstriji, Belgiji, na Hrvaškem, v Italiji, Franciji, Nemčiji, na Portugalskem, v Rusiji, Sloveniji, Španiji, Švici, v Veliki Britaniji ter v Grčiji. O znatnih škodah jagodičevju in koščičarjih že poročajo iz Italije in Francije.

 

Plodova vinska mušica v EU ne spada med karantenske škodljive organizme in zanjo niso predpisani ukrepi za zatiranje in preprečevanje širjenja. Škodljivec se na večje razdalje širi predvsem z napadenimi plodovi ali z embalažo. Odrasla plodova vinska mušica meri v dolžino od 2 do 3 mm, je rumene do rdečerjave barve in ima značilne oranžno rdeče oči. Najlažje jo spoznamo po samcih, ki imajo na vrhu prozornih kril značilno okroglo črno liso, ki jo lahko opazimo že s prostim očesom. Škodljivec lahko razvijo 10 in več rodov na leto.

 

V primeru suma na okužbo z plodovo vinsko mušico pokličite strokovnjaka javne službe za varstvo rastlin na svojem območju.

 

Zaradi preprečevanja škode je sta bili za namen zatiranja plodove vinske mušice izdani dovoljenji za zatiranje s pripravkoma Laser 240 SC in Spada 200 EC in sicer:

Laser 240 SC:

► kot manjše uporabe na jagodah, malinah, robidah, borovnicah, brusnicah, ribezu, kosmuljah in trti

► za nujne primere v času od 1. 05. 2017 do 1. 9. 2017 za češnje, višnje, breskve, nektarine, marelice in slive. 
 

Pripravek Laser 240 EC lahko uporabljajo samo poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev.  

Spada 200 EC: kot manjše uporabe na češnjah, višnjah, breskvah in nektarinah.

izvor in geografska razširjenost

gostiteljske rastline

opis in biologija

gospodarska škoda

širjenje

obvladovanje

slikovno gradivo

 

Plodova vinska mušica Drosophila suzukii (Matsumura) (Gabrijel Seljak)