Skoči na vsebino

KORUZNI HROŠČ

 

V februarju 2014 so prenehali veljati nujni ukrepi za preprečevanje širjenja in zatiranje koruznega hrošča na ravni celotne Evropske unije, koruzni hrošč pa v EU tudi ni več karantenski škodljivec (ni več uvrščen v priloge direktive Sveta 2000/29/ES). Obenem je bilo sprejeto Priporočilo o ukrepih za obvladovanje koruznega hrošča v državah, kjer je razširjen. Izvedbeni sklep Komisije o prenehanju veljavnosti nujnih ukrepov, sprememba prilog direktive 2000/29/ES ter omenjeno priporočilo so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije št. 38 z dne 7. 2. 2014.


Prenehanje veljavnosti nujnih ukrepov ter umik s karatenske liste sta bila sprejeta zato, ker se je koruzni hrošč razširil v številnih državah EU, zato karantenski ukrepi niso več upravičeni. Kljub temu pa se je treba zavedati, da je koruzni hrošč hud škodljivec koruze, ki ga je težko obvladovati, če se preveč namnoži. Zato je priporočljivo še naprej izvajati ukrepe, s katerimi se preprečuje naraščanje njegove populacije. Zato je Evropska komisija pripravila Priporočila za obvladovanje.

 

Na spletni strani UVHVVR najdete vse 3 predpise, ki veljajo za celotno EU

http://www.uvhvvr.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/zdravje_rastlin/evropska_zakonodaja/:

  • Prenehanje veljavnosti nujnih ukrepov: Izvedbeni sklep Komisije št. 2014/62/EU o razveljavitvi Odločbe 2003/766/ES o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti,
  • Umik s karantenske liste: Izvedbena direktiva Komisije št. 2014/19/EU z dne 6. februarja 2014 o spremembi Priloge I k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti,
  • Pripročila za obvladovanje: Priporočilo Komisije št. 2014/63/EU z dne 6. februarja 2014 glede ukrepov za obvladovanje koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Conte na območjih Unije, kjer je njegova navzočnost potrjena.

Na podlagi prenehanja veljavnosti nujnih ukrepov in umika s karantenske liste je prenehal veljati tudi Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča:

 

UKREPI ZA OBVLADOVANJE KORUZNEGA HROŠČA


Najbolj učinkovit ukrep je kolobar:

  • dvoletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču prideluje enkrat v dveh zaporednih letih ali
  • triletno kolobarjenje, ko se koruza na istem zemljišču seje dve leti zapored, ob tem, da se najmanj en posevek poseje po izleganju ličink (strniščna setev) ali pa da se v obeh letih bodisi uporabi foliarni insekticid Decis 2,5 EC proti odraslim hroščem bodisi v 2. letu talni insekticid Force 1,5 G; tretje leto pa na tem zemljišču raste drug posevek in ne koruza.
     

Spremljanje koruznega hrošča bo še naprej opravljala služba za varstvo rastlin z namenom, da se ugotovi naraščanje populacije in morebitna gospodarska škoda. Pridelovalci pa lahko sami spremljajo populacijo tako, da nastavijo poleti na koruzna polja rumene lepljive plošče.

 

Priporočljivo je nastaviti najmanj 10 rumenih lepljivih plošč (vab) na njivo koruze (če je njiva velika, se število vab ustrezno poveča). V primeru, da se ulovi več kot 5 hroščev na vabo na dan, je dosežen prag škodljivosti, v tem primeru je priporočljivo izvesti bodisi škropljenje (foliarno) v tistem letu, bodisi prekiniti pridelavo koruze na tisti površini v naslednjem letu. Pridelavo koruze je priporočljivo prekiniti vsaj za eno leto tudi v primeru, ko pri koruzi opazimo značilno poleganje v obliki »gosjih vratov« ali gluhe storže zaradi objedanja svile.

 

Glede monokulture ni več omejitev, vendar tako pridelovanje ni priporočljivo, saj s tem povečujemo možnost za naraščanje populacije koruznega hrošča s tem tudi možnost za izgube pridelka.