Skoči na vsebino

PREPOVED KRMLJENJA V POVEZAVI S TSE ZAKONODAJO

 

Najpomembnejši ukrep za preprečevanje BSE pri govedu je prepoved oziroma omejitev krmljenja določenih živalskih beljakovin (predelane živalske beljakovine, krvni proizvodi, ribja moka, dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora…) prežvekovalcem in drugim rejnim živalim.

V Sloveniji velja ukrep prepovedi krmljenja predelanih živalskih proteinov oziroma mesno kostne moke prežvekovalcem od leta 1996 dalje, medtem ko popolna prepoved krmljenja predelanih živalskih proteinov V Sloveniji (tako kot v ostalih državah članicah EU) velja od leta 2001 dalje.

 

Tako imenovani ukrep prepovedi krmljenja se ne nanaša samo na fazo krmljenja določenih proizvodov živalim, ampak zajema celo vrsto ukrepov za preprečevanje kontaminacije v celotni verigi od izvora surovine do uporabe na kmetiji.

 

V ta namen se zahteva:

  • ali ločene obrate, ki so specializirani samo za to dejavnost npr. klavnica, ki kolje samo perutnino, obrat, ki predeluje samo kri ali ŽSP perutnine, mešalnica, ki proizvaja samo za ribe, kmetija, ki se ukvarja samo z rejo živali iz ribogojstva
  • ali pa se v obratih zahteva popolna ločenost linij vse od surovine (ŽSP) do uporabe proizvoda oziroma krme na kmetiji. Zahteva se npr. ločenost linij v fazi zbiranja krvi in ŽSP v klavnicah in drugih živilskih obratih, ločenost linij pri predelavi ŽSP kategorije 3 in krvi v proizvode v predelovalnih obratih kategorije 3 (PŽP, ribjo moko, krvne proizvode, DCP/TCP…) , kakor tudi ločenost linij v mešalnicah krmil, ločenost transporta in ločenost skladiščenja na samih kmetijskih gospodarstvih, v kolikor gre za t.i mešane kmetije.

Prepovedi in omejitve se razlikujejo glede na živalsko vrsto, kateri je določen proizvod namenjen. Ker je tveganje za BSE največje pri govedu, so tudi omejitve, ki se nanašajo na prežvekovalce najostrejše. Tudi v prihodnosti ne gre računati, da bi se prepoved krmljenja predelanih živalskih beljakovin za prežvekovalce ukinila, medtem ko se ukrepi pri ostalih farmskih živalih postopoma že sproščajo. Zadnji ukrep v to smer je zadnja sprememba uredba 999/2001 ES – Uredba 56/2013 ES, ki dovoljuje uporabo predelanih živalskih beljakovin neprežvekovalcev v prehrani živali iz ribogojstva.

 

1.     Prepoved krmljenja z živalskimi beljakovinami, ki se nanašajo na prežvekovalce

 

Zaradi preprečevanja, nadzora in izkoreninjenja bolezni BSE je prepovedano krmiti prežvekovalce s predelanimi živalskimi beljakovinami, želatino in kolagenom iz tkiv prežvekovalcev, krvnimi proizvodi in hidroliziramini beljakovinami iz tkiv prežvekovalcev in dikalciejvim in trikalcijevim fosfatom živalskega porekla. Prepoved velja tudi za vsa krmila, ki vsebujejo zgoraj omenjene živalske beljakovine.

 

Brez posebnih omejitev se pri prežvekovalcih lahko uporablja mleko in proizvode na osnovi mleka in kolostrum, jajca in jajčne proizvode, želatino in kolagen iz tkiv neprežvekovalcev, ter hidrolizirane proteine iz tkiv neprežvekovalcev ter iz kož prežvekovalcev.

 

Pri mladih prežvekovalcih je do odstavitve dovoljeno uporabljati tudi mlečne nadomestke, ki vsebujejo ribjo moko. Kmetija, ki bi za krmljenje telet uporabljala mlečne nadomestke z ribjo moko, mora za uporabo mlečnih nadomestkov z ribjo moko predhodno pridobiti dovoljenje UVHVVR.

 

Na kmetijah, ki redijo samo prežvekovalce, je v skladu s Oddelkom D, Poglavje III Priloge IV Uredbe 999/2001 ES prepovedano skladiščiti in uporabljati predelane živalske beljakovine, vključno z ribjo moko, ki so pridobljene iz neprežvekovalcev (in prežvekovalcev) dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora, proizvode iz krvi neprežvekovalcev in krmne mešanice, ki vsebujejo prej omenjena posamična krmila.

 

Tudi na mešanih kmetijah, ki redijo prežvekovalce in neprežvekovalce je v obliki posamičnih krmil prepovedano skladiščiti in uporabljati predelane živalske beljakovine, vključno z ribjo moko, ki so pridobljene iz neprežvekovalcev (in prežvekovalcev) dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora, proizvode iz krvi neprežvekovalcev. Je pa na t.i mešanih kmetijah, ki redijo prežvekovalce in neprežvekovalce s posebnim dovoljenjem Uprave in pod posebnimi pogoji (pogoji iz Priloge IV Uredbe 999/2001 ES) dovoljeno skladiščiti in uporabljati krmne mešanice, ki vsebujejo zgoraj omenjene proizvode. Dovoljenje ali posebno dovoljenje Uprave na vlogo kmeta izda UVHVVR.

 

2.     Prepoved krmljenja živali namenjenih za proizvodnjo hrane (prašiči, perutnina, kunci…) z živalskimi beljakovinami

 

Ker je tudi po uveljavitvi prepovedi krmljenja določenih živalskih beljakovin prežvekovalcem leta 1996, v krmni verigi prihajalo do kontaminacije krme za prežvekovalce v krmo, ki je vsebovala predelane živalske proteine, ki so bili dovoljeni za neprežvekovalce, je bil leta 2001 na nivoju EU sprejet ukrep, da se prepovedi in omejitve uporabe živalskih proteinov pri prežvekovalcih razširijo na vse rejne živali.

 

Brez posebnih omejitev se pri vseh farmskih živalih lahko uporabljajo: mleko in proizvodi na osnovi mleka in kolostrum, jajca in jajčni proizvodi, želatina iz tkiv neprežvekovalcev, ter hidrolizirani proteini iz tkiv neprežvekovalcev ter iz kož prežvekovalcev.

 

Pod posebnimi pogoji je dovoljena uporaba ribje moke, mlečnih nadomestkov z ribjo moko , DCP in TCP in krvnih proizvodov ter krmnih mešanic, ki vsebujejo te proizvode.

 

Na kmetijah, ki redijo prežvekovalce in neprežvekovalce je v skladu s Oddelkom D, Poglavje III Priloge IV uredbe 999/2001 ES prepovedano skladiščiti in uporabljati predelane živalske beljakovine, vključno z ribjo moko, ki so pridobljene iz neprežvekovalcev (in prežvekovalcev) dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora, proizvode iz krvi neprežvekovalcev v obliki posamičnih krmil. Na mešanih kmetijah, ki redijo prežvekovalce in neprežvekovalce, je za krmljenje neprežvekovalcev dovoljeno uporabljati krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko, DCP, TCP in krvne proizvode, če kmetija za to dejavnost pridobi posebno dovoljenje Uprave, ki ga na vlogo kmeta izda uradni veterinar UVHVVR.

 

3.     Prepoved krmljenja živali iz ribogojstva s predelanimi živalskimi beljakovinami

 

Priloga IV Uredbe 999/2001ES kot je bila spremenjena z Uredbo 56/2013 ES ponovno dovoljuje krmljenje živali iz ribogojstva s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz neprežvekovalcev, in krmo, ki vsebuje navedene predelane živalske beljakovine, razen ribje moke in krmne mešanice, ki vsebuje ribjo moko, ki sta že dovoljeni za krmljenje vseh neprežvekovalcev vključno z ribami. Med zbiranjem, prevozom in predelavo teh proizvodov veljajo stroge zahteve, da se prepreči vsako tveganje navzkrižne kontaminacije z beljakovinami prežvekovalcev. V krmi za živali iz ribogojstva je treba izvajati redno vzorčenje in analizo na vsebnost predelanih živalskih beljakovin ter krmnih mešanic, ki vsebujejo te predelane živalske beljakovine, da se prepreči navzkrižna kontaminacija z beljakovinami prežvekovalcev.

Živali iz ribogojstva je seveda dovoljeno krmiti tudi z vsemi drugimi proizvodi npr. ribjo moko, krvnimi proizvodi, DCP, TCP, ki so dovoljeni pri drugih rejnih živalih.  

 

Podrobnejši pregled prepovedi in odstopanja pri uporabi živalskih proteinov pri rejnih živalih, namenjenih za proizvodnjo hrane, v skladu s Prilogo IV. Uredbe 999/2001/ES je prikazan v Tabeli 1.

 

Tabela 1: Prepovedi in odstopanja pri uporabi predelanih živalskih proteinov pri rejnih živalih, namenjenih za proizvodnjo hrane

Pravna podlaga: 7. člen in Priloga IV Uredbe 999/2001/ES (ko je bila spremenjena z Uredbo Komisije 56/2013/EU)

 

KRMA NAMENJENA ZA

 

prežvekovalce

prašiče

perutnino

akvakulturo

Ribja moka

***

 

 

 

 

Krvna moka neprežvekovalcev

 

 

 

 

Druge PŽB neprežvekovalcev

 

 

 

 

PŽB prežvekovalcev

 

 

 

 

Krvni proizvodi prežvekovalcev

 

 

 

 

Krvni proizvodi neprežvekovalcev

 

 

 

 

Želatina in kolagen prežvekovalcev

 

 

 

 

Želatina in kolagen neprežvekovalcev

 

 

 

 

HP iz drugih tkiv prežvekovalcev, razen kož

 

 

 

 

HP  iz kož prežvekovalcev

 

 

 

 

HP iz tkiv in kož  neprežvekovalcev

 

 

 

 

Dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega porekla

 

 

 

 

Mleko, mlečni proizvodi, kolostrum

 

 

 

 

Jajca in proizvodi iz jajc

 

 

 

 

 

 

 

rdeča                   - prepovedano

 

 

rumena                - dovoljeno pod posebnimi pogoji

 

 

zelena                 - dovoljeno

 

***                    - ribja moka, dovoljena v mlečnih nadomestkih za mlade prežvekovalce

 

Za krmo, ki je namenjena hišnim živalim in mesojedim živali, ki se gojijo za kožuh, ni omejitev in prepovedi krmljenja v zvezi z zgoraj naštetimi snovi.

 

Področje prepovedi krmljenja poleg TSE zakonodaje (Uredba 999/2001 ES (7. člen in Priloga IV) in Pravilnik o nekaterih ukrepih za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (Uradni list RS, št. 74/13) ureja še zakonodaja na področju stranskih živalskih proizvodov (Uredba 1069/2009 ES in Uredba 142/2001 ES) ter celoten sklop krmne zakonodaje, (Uredba 183/2005 ES, Uredba 767/2009 ES…).

Posodobljeno: 28.11.2013