Skoči na vsebino

TSE - OPIS BOLEZNI IN UKREPI ZA IZKORENINJANJE

Kaj so bolezni TSE?

Transmisine spongiformne encefalopatije so skupina bolezni, za katere je značilna spužvasta degeneracija možganskega tkiva. Bolezen je neozdravljiva in se vedno konča s smrtjo. Pri živalih je od teh bolezni v zadnjih letih najbolj poznana goveja ali bovina spongiformna encefalopatija (BSE), pri ljudeh pa Creutzfeld-Jakobova bolezen (CJB) in po letu 1996 tudi različica CJB (vCJB), ki jo povezujejo s povzročiteljem BSE. Pri ovcah in kozah se pojavlja TSE kot praskavec, pri jelenjadi pa se TSE pojavlja kot bolezen kroničnega hiranja - CWD.

BSE je bila najprej diagnosticirana v Veliki Britaniji leta 1986, in se je razširila v epidemijo zaradi vsebnosti mesno-kostne moke v krmi, pridobljene iz trupov poginulih živali. Danes je znano, da je povzročitelj bolezni TSE abnormalno spremenjen protein imenovan prion.

 

Kateri ukrepi v zvezi z BSE so trenutno uveljavljeni v EU?

V Evropski uniji je uvedena obširna zakonodaja, pripravljena na podlagi neodvisnih znanstvenih izvedenskih mnenj, za zaščito ljudi in živali pred BSE. Slovenska zakonodaja na področju BSE je že pred pristopom sledila evropski - na nekaterih področjih smo imeli celo strožje kriterije. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo v Sloveniji neposredno veljajo ukrepi iz Uredbe 999/2001 EC, ki ureja področje transmisivnih spongiformnih encefalopatij. Med bistvene trenutno veljavne ukrepe spadajo: 

    • Prepoved krmljenja živali: Od julija 1994 velja v Evropski uniji in od leta 1996 v Sloveniji prepoved uporabe mesno-kostne moke (MBM) v krmi za govedo. Od leta 2001 velja v Evropski uniji in tudi v Sloveniji prepoved oziroma omejitve uporabe predelanih živalskih beljakovin (PAP) v krmi za katere koli živali, ki se gojijo za proizvodnjo hrane.

    • Testiranje na BSE: Od leta 2001 je v veljavi obsežen sistem uradnega testiranja v skladu z Uredbo 999/2001 EC. V skladu s Uredbo 999/2001 ES je testiranje obvezno za vse rizične skupine govedi v starosti nad 24 mesecev in za redno zaklano govedo v starosti nad 30 mesecev. Ta sistem testiranja se je tekom let spreminjal, tako da od 1. junija 2013 dalje zajema post-mortem preiskave vseh živali, starejših od 24 mesecev, iz skupin, ki predstavljajo tveganje za BSE, ter testiranje vseh zdravih zaklanih govedi, starejših od 30 mesecev, ki so bile rojene v Romuniji, Bolgariji, Hrvaški ali v katerikoli tretji državi. Od 1. junija 2013 dalje testiranje redno zaklanih živali (razen tistih navedenih zgoraj) ni več potrebno. 
    • Snovi s specifičnim tveganjem (SRM): Od oktobra 2000 dalje je treba tkiva, za katera se šteje, da predstavljajo največje tveganje za širjenje BSE - SRM, odstranjevati in uničevati, da se prepreči njihov ponoven vstop v  prehransko verigo ljudi in živali. Veljavni seznam SRM  pri govedu v starosti nad 12 mesecev zajema lobanjo, možgane, oči, hrbtenico in hrbtenjačo; pri govedu vseh starosti pa je treba odstraniti mandlje, zadnje 4 metre tankega črevesja in slepo črevo in mezenterij. Kot SRM se pri ovcah  vseh starosti odstranjuje vito črevo (ileum) in vranico,  pri ovcah in kozah starejših od 12 mesecev pa glavo z očmi, mandlje  ter hrbtenjačo.
    • Živalski stranski proizvodi: V skladu z Uredbo 1069/2009 ES o živalskih stranskih proizvodih (ŽSP) je v proizvodnji krme dovoljeno uporabljati le živali oziroma stranske proizvode živali, ki so z veterinarskim pregledom pred in po zakolu potrjene kot ustrezne za prehrano ljudi; prepovedano je recikliranje znotraj iste živalske vrste. Predpisana so stroga pravila glede prepovedi in omejitev krmljenja živalskih beljakovin farmskim živalim, vključno z jasnimi pravili o označevanju in sledljivosti.
    • Ukrepi po ugotovitvi pozitivnega primera BSE: Ob ugotovitvi pozitivnega primera BSE je treba usmrtiti in neškodljivo uničiti potomce BSE pozitivne živali rojene v zadnjih dveh letih in vse živali iz kohorte, v čredah v katerih se je BSE-pozitivna žival rodila in gojila. Kadar je bila BSE pozitivna žival zaklani za prehrano ljudi v klavnici pa je treba uničiti tudi trup omenjene pozitivne živali ter trupe ene živali, zaklanih na klavni liniji neposredno pred pozitivno živaljo in dva trupa zaklana neposredno za pozitivno živaljo.

    Kakšni so rezultati omenjenih ukrepov v EU?

    Testiranje na BSE je predvsem ukrep s pomočjo katerega ugotavljamo prevalenco bolezni in je orodje, s pomočjo katerega lahko ocenimo ukrepe v preteklosti in planiramo ukrepe za prihodnost. Rezultati intenzivnega programa spremljanja BSE, uvedenega leta 2000, kažejo pomembno vsesplošno znižanje števila primerov bolezni v vsej Evropski uniji.

    Leta 2002 je bilo evidentiranih 2.129 primerov BSE v EU-15 (Evropski uniji 15 držav članic), do leta 2004 se je to število znižalo na 853 v EU-25, v letu 2009 je bilo v EU 27 še 67 primerov BSE, medtem ko smo v letu 2012 v celotni EU imeli samo še 18 primerov BSE. Dviga se tudi povprečna starost BSE pozitivnih primerov v EU. V letu 2004 je bila povprečna starost primerov 93,4 mesecev, v letu 2011 pa 178 mesecev, kar je skoraj 15 let. Primerov BSE, pri živalih rojenih po uvedbi popolne prepovedi krmljenja leta 2001, je sorazmerno malo – 35 BSE pozitivnih živali je bilo rojenih v letu 2001, 15 v letu 2002, 11 v letu 2003, 7 v letu 2004 in samo 2 v letu 2005. Primerov BSE pri živalih rojenih po letu 2005 v EU nimamo.  Ti podatki potrjuje trditev, da se je okužba z BSE pojavila v točno določenem obdobju v preteklosti, preden so začeli veljati strogi ukrepi Skupnosti in da so bili ukrepi (predvsem prepoved krmljenja živalskih proteinov) sprejeti na nivoju EU učinkoviti.  

     

    Kakšno je stanje glede TSE pri ovcah in kozah v Sloveniji?

    Z rednim testiranjem ovc in koz na TSE smo pričeli leta 2002. V obdobju od leta  2002 do konca maja 2015 je bilo na TSE v Sloveniji preiskanih 21.095 ovac in 5415 koz. Do konca maja 2015 je bilo v Sloveniji ugotovljenih 11 primarnih primerov klasičnega praskavca in 7 primarnih primerov atipičnega praskavca pri ovcah. Pri ovcah je bilo dodatno odkritih še 158 sekundarnih primerov klasičnega praskavca. Do danes smo pri kozah odkrili  1 primarni primer atipičnega praskavca in 4 sekundarne primere klasičnega praskavca.

     

     

    V katero skupino držav  glede na ogroženost zaradi BSE je uvrščena Slovenija?

    Slovenija je bila po klasifikaciji Geographical BSE-Risk (GBR), glede tveganja BSE prvič ocenjena v septembru 2002: Stalni znanstveni odbor je Slovenjo uvrstil med države GBR 3.

    Po klasifikaciji OIE in v skladu s Uredbo 999/2001 ES za države obstajajo 3 kategorije tveganja: zanemarljivo tveganje, nadzorovano tveganje in nedefinirano tveganje.

    Februarja 2007 je Slovenija na Mednarodno organizacijo za zdravje živali (OIE) prvič vložila vlogo za kategorizacijo države glede tveganja BSE v skladu s smernicami OIE in novo EU zakonodajo (sprememba Uredbe 999/2001 ES). Vloga je bila pozitivno rešena in maja 2008 je Slovenija pridobila status države s nadzorovanim tveganjem za BSE.

    V letu 2012 je poteklo enajst let od rojstva zadnjega BSE pozitivne živali v Sloveniji in Slovenija je izpolnila še zadnji pogoj za pridobitev statusa države z zanemarljivim tveganjem. Septembra leta 2012 je Slovenija na OIE vložila vlogo za pridobitev statusa države z zanemarljivim tveganjem. Vloga je bila pozitivno rešena in na generalni skupščini OIE maja 2013 je bil Sloveniji podeljen status države z zanemarljivim tveganjem.

    Seznam držav glede na tveganje je dostopen tudi na spletni strani OIE: http://www.oie.int/eng/Status/BSE/en_BSE_free.htm.