Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

UVOZ ŽIVIL RASTLINSKEGA IZVORA

Varnost, kakovost in zdravje

Uradni nadzor nad uvozom oziroma vnosom živil neživalskega izvora iz tretjih držav v EU opravlja Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tako glede fitosanitarnih zahtev kot varnosti in kakovosti.

Pošiljke, ki zapadejo fitosanitarnemu nadzoru oziroma poostrenemu ali nujnemu nadzoru glede varnosti živil, mora uvoznik prijaviti na prvi vstopni točki na zunanji meji Evropske unije v uradni pregled še pred carinskim postopkom.

Za pošiljke rastlinskega blaga, ki morajo biti pregledane na prvi vstopni točki v EU, je od 1. julija 2013 v primeru uvoza z vzhoda potrebno upoštevati nove mejne vstopne točke EU za veterinarske in fitosanitarne preglede ter za uradne preglede glede varnosti in kakovosti živil in krme, določene na Hrvaškem.

Na podlagi vloge uvoznika pristojni inšpektor opravi pregled listin, pregled istovetnosti pošiljke in vzorčenje pošiljke, kadar je to primerno.

Pri uvozu in kasneje na trgu se preverja izpolnjevanje predpisanih zahtev:

(1) Fitosanitarne zahteve za uvoz plodov in zelenjave

Ker lahko sveža zelenjava in sadje, ki so uvoženi v Evropsko unijo, nosijo s seboj tudi rastlinske bolezni in škodljivce z območij, kjer so bili pridelani, so zaradi varovanja zdravja rastlin, pridelave in narave določene posebne fitosanitarne zahteve glede na prepoznano tveganje, rastlinske proizvode pa mora spremljati fitosanitarno spričevalo države izvora, in sicer:

  • za uvoz iz vseh držav za plodove agrumov, od 1. jan. 2018 dalje tudi rodov Microcitrus, Naringi in Swinglea;
  • za uvoz iz vseh držav za plodove jajčevca, bučk iz rodu Momordica, paprike (od 1. okt. 2014) in paradižnika (od 1. jan. 2018);
  • za uvoz iz neevropskih držav za plodove perujske jablane Annona L., kutine Cydonia Mill., ebenovca Diospyros L., jablane Malus Mill., mangovca Mangifera L., pasijonke Passiflora L., breskev, marelic in drugih plodov iz rodu Prunus L., gvajave Psidium L., hruške Pyrus L., ribeza Ribes L., rožnate jablane Syzygium Gaertn. in borovnice Vaccinium L.;
  • granatnega jabolka (Punica granatum) iz določenih neevropskih držav: Izraela, afriške celine, Zelenortskih otokov, Svete Helene, Madagaskarja, francoskega departmaja Reunion in Mauriciusa;
  • gomolje krompirja;
  • listnato zelenjavo: zelene Apium graveolens L., bazilike in sorodnih vrst iz rodu Ocimum L. ter (od 1. okt. 2014) aromatične rastline iz rodov Limnophila in Eryngium ter
  • listi manioke/tapioke Manihot esculenta Crantz. (od 1. okt. 2014).

 

Za te plodove in zelenjavo je potrebno pridobiti fitosanitarno spričevalo pristojnega organa v državi izvora, na prvi vstopni točki v Evropsko unijo pa je ob uvozu potrebno prijaviti pošiljko za fitosanitarni pregled. Informacije o novih vstopnih točkah EU na Hrvaškem so na spletni strani. Za dodatne informacije se lahko obrnete na UVHVVR (01 300 1318, gp.uvhvvr(at)gov.si).

 

Za večino plodov (grozdje, jagode, avokado. itd.) kot tudi zelenjavo (česen, čebulo, itd.) ni posebnih fitosanitarnih zahtev ob uvozu iz tretjih držav (fitosanitarno spričevalo ni potrebno), ampak so določeni splošni pogoji s področja varnosti hrane in higiene živil, ki jih ni potrebno dokazovati s priloženimi potrdili ali drugimi posebnimi dokumenti za vsako pošiljko, pač pa se mora uvoznik registrirati pri UVHVVR in zagotoviti varnost in kakovost živil.

Ob uvozu morajo pošiljko spremljati običajni trgovski dokumenti. Če blago ni na seznamih za posebni nadzor ali nujne ukrepe glede varnosti živil in krme, se lahko prijavi neposredno v carinski postopek sprostitve v prost pretok. V primeru, da zapade v program splošnega nadzora Inšpekcije za varno hrano, veterino in varstvo rastlin za fizični pregled, carinski delavec o pošiljki obvesti pristojnega inšpektorja, ki opravi pregled in morebitno vzorčenje za laboratorijsko analizo.

 

(2) Zahteve glede varnosti in kakovosti živil, ki se uvažajo z namenom trženja v Evropski uniji

Uvoznik mora kot nosilec živilske dejavnosti zagotoviti, da so izpolnjene vse predpisane zahteve glede varnosti, higiene, kakovosti in označevanja živil, ki jih uvaža z namenom trženja v Evropski uniji:

  • Registracija živilskega obrata pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kot nosilca živilske dejavnosti je potrebna vsaj 14 dni pred začetkom dejavnosti.
  • Higiena živil. Zahteve, ki jih mora izpolnjevati nosilec živilske dejavnosti, so opredeljene v Uredbi (ES) št. 852/2004 o higieni živil, ki velja tudi za področje primarne pridelave živil neživalskega izvora; glede na prilogo I te uredbe mora biti za sadje in zelenjavo uvedena dobra higienska praksa.
  • Varnost živil. Zahteve glede varnosti živil opredeljuje Uredba (ES) št. 178/2002, in sicer mora nosilec živilske dejavnosti določiti dejavnike tveganja, ki bi se v živilih lahko pojavili ter se s proizvajalcem dogovoriti, da mu izkaže njihovo varnost in kakovost (spričevala, analizna poročila).  Pri svežem sadju ali zelenjavi pridejo v poštev predpisane vrednosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev (MRL), ki jih inšpektorji za hrano preverjajo z naključnim vzorčenjem pošiljk. Uvoznik mora sam zagotavljati neoporečnost živil. Strokovno podporo glede določitve tveganj za MRL izvajajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (v Mariboru in Ljubljani)  ter na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer opravljajo tudi laboratorijske analize.  
  • Uvoz živil neživalskega porekla. Ob uvozu sadja in zelenjave iz tetjih držav se prijava pošiljke opravi z vpisom v carinsko deklaracijo za postopek sprostitve v prost promet pri carinskem organu, ki opravi sistematični pregled dokumentacije in naključne identifikacijske preglede, inšpektorji UVHVVR pa opravljajo naključni nadzor z vzorčenjem, v skladu z aktualno oceno varnosti posamezne skupine živil glede na izvor in glede na predpise EU o poostrenem nadzoru in nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti živil. 
  • Označevanje živil. Živila, ki so v prometu v Republiki Sloveniji, morajo imeti oznake, skladne z uredbo o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (UL RS 6/2014); s to uredbo sta razveljavljena:
    • Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/04, 43/05, 83/05, 115/05, 118/07 in 45/08 - ZKme-1), ki je prenehal veljati 13. decembra 2014, 29. in 30. člen pa se še naprej uporabljata.
    • Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti živil (Uradni list RS, št. 60/02, 117/02, 42/03, 121/04, 81/07 in 87/09) prenehal veljati 13. decembra 2014
    Označevanje podrobneje ureja Pravilnik o posebnih zahtevah glede označevanja in predstavljanja  predpakiranih živil  (Ur.l.RS 83/2014). Za pravilnost deklaracije je odgovoren tisti, ki da označeno živilo v promet. Pri trženju  je potrebno biti pazljiv tudi na predstavljanje in oglaševanje, ki ne sme zavajati  potrošnikov.  Več...
  • Kakovost živilNosilec živilske dejavnosti mora zagotavljati skladnost živil s predpisanimi parametri kakovosti. Seznam predpisov za posamezne skupine živil najdete na spletni strani.

Za konkretna vprašanja uvoza dobite informacije na inšpekciji za varno hrano (07 4995 106; gp.uvhvvr@gov.si), o splošnih zahtevah uvoza živil neživalskega porekla pa se lahko pozanimate tudi na UVHVVR (01 300 1318; gp.uvhvvr@gov.si) in na Gospodarski zbornici Slovenije, ki jo pristojni organi redno obveščajo.

 

Prijava v poostren ali nujni nadzor ob uvozu živil rastlinskega izvora

Poostren uradni nadzor pri uvozu nekatere krme in živil rastlinskega oziroma drugega neživalskega izvora je potreben zaradi tveganja za zdravje, ugotovljenega na podlagi prestrežb pošiljk določenega porekla, kot je navedeno v Prilogi I  Uredbe Komisije (ES) št. 669/2009 /ES  (seznam v prilogi spremenjen z uredbo (EU) 2019/890 ).

 

Tako pošiljko mora špediter ali agent uvoznika prijaviti že na prvi vstopni točki v Evropsko unijo za uradni pregled organu, pristojnemu za varnost hrane in krme. Pošiljko prijavi na enotnem vstopnem dokumentu, ki je predpisan z uredbo 669/2009/ES. Inšpekcijski pregled in morebito vzorčenje za laboratorijsko analizo pa sta opravljena še pred sprostitvijo v prost promet. V primeru neugodnih rezultatov laboratorijske analize pošiljke ni dovoljeno sprostiti v prost promet v EU,  saj morajo biti živila in krma varna, skladno z Uredbo (ES) št. 178/2002.

 

Uvozno pošiljko je potrebno predhodno napovedati (načrtovani datum in čas fizičnega prispetja pošiljke na določeno vstopno točko ter naravo pošiljke), tako da  špediter ali agent uvoznika predloži pisno vlogo in izpolnjen Del I enotnega vstopnega dokumenta (CED, določen v prilogi II) in ga vsaj en delovni dan pred fizičnim prispetjem pošiljke predloži pristojnemu organu na določeni vstopni točki.

 

Od 5. maja 2014 je v Sloveniji mogoča elektronska najava uvozne pošiljke skozi informacijski sistem TRACES tudi za živila neživalskega izvora, ki jih mora spremljati CED (več informacij o tem). Za poostren nadzor pošiljk rastlinskih proizvodov se plača pristojbina.

 

Inšpektor pristojnega organa na določeni mejni vstopni točki pa opravi pregled dokumentacije ter identifikacijske in fizične preglede, vključno z laboratorijsko analizo, v skladu s pogostnostjo iz Priloge I uredbe 669/2009, ki se dvakrat letno (pred 1. jul. 2016 četrtletno) spreminja (EU obvestila).


Po zaključku pregledov pristojni inšpektor izpolni ustrezni del Dela II enotnega vstopnega dokumenta, pri čemer žigosa in podpiše izvirni dokument ter  naredi in obdrži kopijo podpisanega in ožigosanega enotnega vstopnega dokumenta. Izvirni enotni vstopni dokument spremlja pošiljko pri nadaljnjem prevozu, dokler ne prispe na namembni kraj, naveden v enotnem vstopnem dokumentu.

 

Na zaprosilo špediterja ali agenta uvoznika lahko pristojni inšpektor na določeni mejni vstopni točki odobri nadaljnji prevoz pošiljke med čakanjem na rezultate fizičnih pregledov v pooblaščenem laboratoriju in v ta namen izda overjeno kopijo izvirnega enotnega vstopnega dokumenta. Kadar se izda dovoljenje, pristojni organ na določeni vstopni točki o tem obvesti pristojni organ na namembnem kraju, pošiljka pa ostane pod uradnim in carinskim nadzorom do znanih rezultatov laboratorijskih analiz. Če so rezultati analiz ugodni, inšpektor namembnega kraja podpiše in žigosa enotni vstopni dokument CED ali potrdi enakovreden dokument v elektronski obliki, s katerim špediter ali agent uvoznika pristopi h carinskim formalnostim.

                        

Prepoved uvoza rastlinskih živil

  • Fižol v zrnju, suh iz Nigerije (sušeni fižol, uvrščen pod oznake KN 0713 35 00, 0713 39 00 in 0713 90 00), ki je bil pod režimom poostrenega nadzora ob uvozu po uredbi 669/2009 ugotovljen kot kontaminiran z ostanki FFS, je prepovedano uvažati do 30. junija 2019 v skladu z izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/874.
  • Betelove liste (Piper betle) iz Bangladeša (zlasti KN 1404 9000) je začasno prepovedano uvažati zaradi kontaminacije s salmonelo, skladno s sklepom 2014/88/EU, podaljšanim s sklepi 2014/510/EU, 2015/1028/EU, 2016/884/EU in 2018/935/EU, do 30. junija 2020.

Poostren nadzor ob uvozu živil in krme rastlinskega izvora

Za poostren nadzor uvoznih pošiljk, ki jih je potrebno najaviti na obrazcu CED na prvi mejni vstopni točki EU, so v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 669/2009/ES trenutno določeni naslednji rastlinski proizvodi glede na tveganje kontaminacije (v oklepaju) in državo porekla (seznam, za poostren nadzor veljaven od 18. junija 2019):

 

  • Arašidi (zemeljski oreški) in proizvodi iz njih (živila) (aflatoksini) iz Madagaskarja, od 1.1.2017 dalje tudi iz Bolivije, od 1.7.2017 dalje pa tudi iz Senegala
  • Bamija in nesladka paprika - sveža živila (ostanki FFS) iz Vietnama
  • Listi koriandra, bazilike, mete in peteršilja (ostanki FFS) iz Vietnama
  • Čaj, aromatiziran ali ne (ostanki FFS) s Kitajske
  • Črni poper (Piper) (živila - nezdrobljena ali nezmleta) iz Brazilije
  • Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.) (živila - sveža ali ohlajena) iz Kenije
  • Goji jagode (živila - sveža, ohlajena ali posušena) od 6.7.2018 dalje s Kitajske (ostanki pesticidov)
  • Granatna jabolka iz Turčije od 1.1.2017 dalje (pesticidi)
  • Grozdje, posušeno v rozine iz Turčije od 1.7.2017 dalje (ohratoksin A)
  • Lešniki, v lupini ali oluščeni, moka, prah, drugače pripravljeni ali konzervirani (aflatoksini) iz Gruzije
  • Plodovi limon (Citrus limon, Citrus limonum; ostanki FFS) iz Turčije
  • Maline, zamrznjene (norovirus), iz Srbije
  • Marelice, suhe (sulfiti) iz Turčije
  • Marelice, suhe in drugače pripravljene ali konzervirane iz Uzbekistana
  • Okra (živila - sveža, ohlajena ali zamrznjena) od 6.7.2018 dalje ne rabi več spričevala, iz Indije (ostanki pesticidov)
  • Palmovo olje kot živilo (sudansko barvilo) iz Gane
  • Paprika: sladka in nesladka; sveža, ohlajena ali zamrznjena (ostanki FFS) iz Egipta
  • Paprika, sladka: začimbe - cele, zdrobljene ali mlete (ostanki FFS) iz Indije, od 1.7.2017 dalje pa tudi iz Šrilanke (aflatoksini)
  • Paprika, nesladka: sveža (ostanki FFS) s Tajske, od 1.1.2018 tudi iz Indije in Pakistana
  • Paprika, sladka: sveža, ohlajena, zamrznjena (rezidua FFS) iz Turčije, od 14.1.2019 zdrobljena ali zmleta s Kitajske (Salmonella)
  • Pistacije iz ZDA (aflatoksini)
  • Semena navadne lubenice in proizvodi iz njih: živila (aflatoksini) iz Sierre Leone
  • Sezamovo seme iz Nigerije in Sudana od 1.7.2017 dalje, od 14.1.2019 tudi iz Etiopije (Salmonella)
  • Sezamovo seme (sveže, ohlajeno), od 1.1.2017 dalje iz Ugande
  • Paprika (nesladka) (Capsicum spp.) (živila - sveža, ohlajena ali zamrznjena) iz Ugande
  • Strniščna repa (konzervirana v kisu ali ocetni kislini) od 6.7.2018 dalje iz Libanona in Sirije (rodamin B)
  • Špargljev fižol (Vigna unguiculata spp. sesquipedalis) in paprika kot živila (ostanki FFS) iz Dominikanske republike
  • Jajčevci (Solanum melongena) (živila - sveža ali ohlajena) iz Dominikanske republike
  • Špargljev fižol in kitajska zelena: zelenjava, sveža, ohlajena ali zamrznjena: živila (ostanki FFS) iz Kambodže

NUJNI UKREPI ZA ŽIVILA NEŽIVALSKEGA IZVORA

Poleg živil in krme, ki so pod poostrenim nadzorom glede varnosti po uredbi 669/2009/ES, so zaradi novih tveganj za zdravje predpisani še nujni ukrepi za določene rastlinske proizvode, gobe in druga živila in krmo neživalskega izvora, in sicer določajo:

 

(1) Obvezno prijavo inšpektorju na CED obrazcu na prvem vstopnem mestu v EU:

  • Izvedbena Uredba Komisije (EU) 2018/1660 z dne 7.novembra 2018 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz nekaterih živil neživalskega izvora iz nekaterih tretjih držav, zaradi tveganj za onesnaženje z ostanki pesticidov ter o spremembi Uredbe (ES) št. 669/2009 in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 885/2014 (uporablja se od 8. decembra 2018) in pošiljko mora spremljati zdravstveno spričevalo, velja za živila:

                   - Curryevi listi (Bergera/Murraya koenigii) - sveži, sušeni ali zamrznjeni iz Indije; 

                   - Pitaja (zmajev sadež) - sveža ali ohlajena iz Vietnama

                   - Listi vinske trte (živila) iz Turčije

  • Uredba (EU) 2017/186 o določitvi posebnih pogojev, ki se zaradi mikrobiološke kontaminacije uporabljajo za vnos pošiljk iz nekaterih tretjih držav (23. feb. 2017 je spremenila Prilogo I uredbe 669/2009 in razveljavila uredbo  2016/166/EU) določa za komercialni uvoz, da zaradi tveganja onesnaženja z bakterijo Salmonella pošiljko spremljata analizni izvid in zdravstveno spričevalo, in sicer za:
    • betelove liste Piper betel iz Indije 10% pošiljk pa je vzorčenih za laboratorijsko analizo,
    • sezamovo seme (živilo, sveže ali ohlajeno) iz Indije, 20% pošiljk pa je vzorčenih za laboratorijsko analizo.
  • Uredba 884/2014/EU, ki zaradi nevarnosti kontaminacije z aflatoksini razveljavlja uredbo 1152/2009/EU s spremembo  in določa posebno zahtevo, da pošiljko spremlja zdravstveno spričevalo države izvoza za določena živila; zadnja sprememba z 2016/24/EU in 2016/2106:), zadnja sprememba 2019/890/EU
    • arašidi in proizvodi iz njih iz Argentine (velja od 22.12.2016)
    • arašidi in proizvodi iz njih (živila) in brazilski oreščki iz Brazilije,
    • arašidi s Kitajske, Gane, Egipta in Indije;
    • lešniki in proizvodi iz njih iz Azerbajdžana (velja od 22.12.2016)
    • pistacije iz Irana in Turčije;
    • poper, ingver žafran, kurkuma, timijan, lovorjevi listi, curry in druge posušene začimbe iz Etiopije (velja od 22.12.2016)
    • posušene fige in lešniki ter mešanice fig. oreškov in suhega sadja iz Turčije ;
    • seme lubenic iz Nigerije;
    • začimbe: sladka paprika Capsicum annum - cela, zdrobljena ali mleta, suhi plodovi  ter Myristica fragrans - muškatni orešček iz Indije
    • začimbe: Myristica fragrans - muškatni orešček iz Indonezije.
    • zemeljski oreški (arašidi) in proizvodi iz njih iz Gambije (velja od 18.6.2019)
    • zemeljski oreški (arašidi) in proizvodi iz njih iz Sudana (velja od 18.6.2019)
  • Izvedbena uredba komisije 6/2016, ki preklicuje uredbo EU 322/2014  o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo z Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima leta 2012 (nevarnost radionuklidov v živilih), spremenjena z Uredbo 2017/2058
    • zadeva le še: gobe, sojo, (japonske) kakije, japonski ali veliki repuh (fuki), aralije, bambusove poganjke, orlovo praprot, japonsko kraljevo praprot, navadno perušo in košiaburo ali iz njih pridobljen proizvod ali krmno mešanico ali sestavljena živila, ki vsebujejo več kot 50 % navedenih proizvodov iz Fukušime; pa tudi gob in nekaterih užitnih divjih rastlin, ki izvirajo iz prefektur Gunma, Ibaraki, Točigi, Mijagi, Ivate ter gob iz prefektur Šizuoka, Jamanaši in Niigata; primerno je ohraniti nizko pogostnost pregledov pri uvozu - ukrepi veljajo do 30. junija 2019
    • zahtevana je izjava za uvoz v EU, ki jo izda pristojni japonski organ nadzora varnosti živil in priloži poročilo laboratorijskih analiz; blago mora biti označeno s kodo, ki ga povezuje z izjavo in analiznim poročilom, sanitarnim spričevalom in komercialnimi dokumenti.
  • Sklep 2011/884 s spremembo (riž in riževi proizvodi s Kitajske zaradi primesi GSO) – posebna zahteva, da pošiljko spremlja zdravstveno spričevalo za uvoz v EU in analizno poročilo na GSO Kefeng 6 in Kemingdao 1.
  • Uredba EU 2015/175 razveljavlja uredbo 258/2010 in ureja uvoz gume guar, s poreklom ali poslane iz Indije, zaradi tveganj onesnaženja s pentaklorofenolom in dioksini – posebna zahteva, da pošiljko spremlja laboratorijski izvid in zdravstveno spričevalo Min. za trgovino Indije;

(2) Obvezno prijavo inšpektorju na prvem vstopnem mestu v EU (ni predpisana na CED obrazcu):

  • Uredba EU 2015/949, ki razveljavlja uredbo 844/2011 in odločbo 2008/47 ter določa za pšenico in pšenično moko iz Kanade zaradi tveganja ohratoksina A ter za zemeljske oreške in madeljne iz ZDA zaradi aflatoksinov – posebne zahteve, da pošiljke spremlja analizno poročilo in spričevalo uradnega inšpektorja države porekla;

(3) Obvezno prijavo inšpektorju pred pričetkom carinskega postopka (ni obvezna na prvem vstopnem mestu v EU, niti ni predpisana na CED obrazcu):

 

  • Gozdne samonikle gobe in proizvode iz njih lahko uvoznik ali njegov zastopnik prijavi za pregled varnosti živil (radionuklidi po jedrski nesreči v Črnobilu) tudi v notranjosti EU, vendar najkasneje pred sprostitvijo v prost promet, v Sloveniji na carinsko odobrenih mestih uvoza na Obrežju, v Celju, Mariboru in v Ljubljani (gobe in izdelki iz njih, ki spadajo pod oznake: KN 0709 59, 0710 80 69, 0711 59 00, 0712 39 00, 2001 90 50,2003 90 90) po uredbi 1635/2006/EC, če so iz naslednjih držav: Albanija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Moldavija, Norveška, Rusija, Srbija, Švica, Turčija, Ukrajina.

(4) Obvezno predložitev spričevala carinskemu organu s prijavo v carinski postopek (prijava inšpektorju na prvem vstopnem mestu v EU ni obvezna, niti ni predpisana na CED obrazcu):

  •  Kalčki in semena, namenjena za proizvodnjo kalčkov: pošiljke z tretjih držav spremlja zdravstveno spričevalo, ki ga izda pristojni organ za varno hrano države izvora oz. izvoza skladno z vzorcem iz uredbe 211/2013/EU (dopolnjene z uredbo 704/2014/EU).

(5) Prijava na mejni vstopni točki ni več potrebna:

 

  • Uredba 853/2014 z 28. avgustom 2014 razveljavlja uredbo 1151/2009 o nujnih ukrepih za sončnično olje iz Ukrajine zaradi nevarnosti primesi mineralnih olj in parafina ter s tem zahtevo, da pošiljko spremlja zdravstveno spričevalo Ministrstva za zdravje Ukrajine. Olje zapade pod redni nadzor živil z naključnimi pregledi.
  • Uredba EU 2015/170 razveljavlja uredbo 1135/2009 (uvoz mleka, soje in njihovih proizvodov s Kitajske: prepoved za otroško prehrano in najava za pregled na DPE - zaradi tveganja vsebnosti melamina):
    • Amonijev bikarbonat za živila;
    • Živila, ki vsebujejo mleko in mlečne proizvode;
    • Živila, ki vsebujejo sojo ali sojine proizvode s Kitajske;

 

Tabelarični pregled zahtev za poostren in nujni nadzor pošiljk živil rastlinskega izvora, ki jih je potrebno najaviti na prvi vstopni točki v EU ali jih je začasno celo prepovedano uvažati, najdete tukaj.