Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

POGOSTA VPRAŠANJA O ZAHTEVAH ZA UVOZ RASTLINSKIH PROIZVODOV

Odgovori na vprašanja o zahtevah za uvoz živil rastlinskega izvora

 

 

Kakšne so zahteve za uvoz sadja in zelenjave iz Makedonije, Srbije in drugih vzhodnoevropskih držav?

 

Uradni nadzor nad uvozom oziroma vnosom živil neživalskega izvora iz tretjih držav v EU opravlja Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tako glede fitosanitarnih zahtev kot varnosti in kakovosti, ki so pojasnjene v nadaljevanju. Za pošiljke rastlinskega blaga, ki morajo biti pregledane na prvi vstopni točki v EU, je od 1. julija 2013 v primeru uvoza z vzhoda potrebno upoštevati nove mejne vstopne točke EU za veterinarske in fitosanitarne preglede ter za uradne preglede glede varnosti in kakovosti živil in krme, določene na Hrvaškem. Na podlagi vloge uvoznika pristojni inšpektor opravi pregled listin, pregled istovetnosti pošiljke in vzorčenje pošiljke, kadar je to primerno. Pri uvozu in kasneje na trgu se preverja izpolnjevanje predpisanih zahtev:

 

(1) Fitosanitarne zahteve za uvoz plodov:

Posebne fitosanitarne zahteve so določene samo za plodove agrumov, jajčevca in bučk iz rodu Momordica. Za te plodove je potrebno pridobiti fitosanitarno spričevalo pristojnega organa v Makedoniji oziroma drugi državi izvora, na prvi vstopni točki v Evropsko unijo pa je ob uvozu potrebno prijaviti pošiljko za fitosanitarni pregled. Informacije o novih vstopnih točkah Eu na Hrvaškem so na spletni strani. Za dodatne informacije se lahko obrnete na UVHVVR (01 300 1318, gp.uvhvvr(at)gov.si).

 

Za večino plodov (marelice, breskve, paradižnik. itd.) ni posebnih fitosanitarnih zahtev ob uvozu iz Makedonije (fitosanitarno spričevalo ni potrebno), ampak so določeni splošni pogoji s področja varnosti hrane in higiene živil. Vendar se tudi tu ne zahteva noben poseben dokument. Ob uvozu morajo pošiljko spremljati običajni trgovski dokumenti, za ostale dokumente, ki so zahtevani na mejnih prehodih s strani carinskih organov pred sprostitvijo uvoznih pošiljk v prost promet, pa vam svetujemo, da se obrnete na Carinsko upravo RS ali na špedicijo na meji. 

 

(2) Zahteve glede varnosti in kakovosti živil:

  • Registracija živilskega obrata pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kot nosilca živilske dejavnosti je potrebna vsaj 14 dni pred začetkom dejavnosti.
  • Higiena živil. Zahteve, ki jih mora izpolnjevati nosilec živilske dejavnosti, so opredeljene v Uredbi (ES) št. 852/2004 o higieni živil, ki velja tudi za področje primarne pridelave živil neživalskega izvora; glede na prilogo I te uredbe mora biti za sadje in zelenjavo uvedena dobra higienska praksa.
  • Varnost živil. Zahteve glede varnosti živil opredeljuje Uredba (ES) št. 178/2002, in sicer mora nosilec živilske dejavnosti določiti dejavnike tveganja, ki bi se v živilih lahko pojavili ter se s proizvajalcem dogovoriti, da mu izkaže njihovo varnost in kakovost (certifikati, analizna poročila).  Pri svežem sadju ali zelenjavi pridejo v poštev predpisane vrednosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev (MRL), ki jih inšpektorji za hrano preverjajo z naključnim vzorčenjem pošiljk. Uvoznik mora sam zagotavljati neoporečnost živil. Strokovno podporo glede določitve tveganj za MRL izvajajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor in Ljubljana ter Kmetijskem inštitutu Slovenije, vsi opravljajo tudi laboratorijske analize.  
  • Uvoz živil neživalskega porekla. ob uvozu sadja in zelenjave iz Makedonije se prijava pošiljke opravi z vpisom v carinsko deklaracijo za postopek sprostitve v prost promet pri carinskem organu, ki opravi sistematični pregled dokumentacijske in naključne identifikacijske preglede, inšpektorji UVHVVR pa opravljajo naključni nadzor z vzorčenjem, v skladu z aktualno oceno varnosti posamezne skupine živil glede na izvor in predpisi EU glede poostrenega nadzora in nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti živil. 
  • Označevanje živil. Predpakirana živila, ki so v prometu v Republiki Sloveniji, morajo imeti oznake, skladne s Pravilnikom o splošnem označevanju predpakiranih živil (Ur. l. RS, št. 50/04, (58/04 popr.), 43/05, (64/05 popr.), 83/05, 115/05 in 118/07),vkolikor pa živila niso predpakirana, pa s  Pravilnikom o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana (Ur. l. RS, št. 28/04, 10/05, 57/05, 115/06). Za pravilnost deklaracije je odgovoren tisti, ki označeno živilo da v promet. Neuradno prečiščeno besedilo pravilnika o splošnem označevanju živil je dostopen na spletni strani.  Pri trženju  je potrebno biti pazljiv tudi na predstavljanje in oglaševanje. Slednje ne sme zavajati  potrošnikov. 
  • Kakovost živil. Za živila, ki se tržijo, obstajajo zahteve glede parametrov kakovosti, s katerimi mora nosilec živilske dejavnosti zagotavljati skladnost. Seznam predpisov za posamezne skupine živil najdete na spletni strani.

Za konkretna vprašanja uvoza dobite informacije na inšpekciji za varno hrano (07 4995 106; gp.uvhvvr@gov.si), o splošnih zahtevah pa se pozanimajte tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, ki jo pristojni organi redno obveščajo.

 

 

Kakšne so zahteve za trgovanje s proizvodi rastlinskega izvora s Hrvaške?

 

S 1. julijem 2013 je Hrvaška postala polnopravna članica Evropske unije (EU), kar pomeni, da poteka preko meje med Hrvaško in Slovenijo prost pretok blaga, brez uradnih pregledov, ki so predpisani za uvoz iz tretjih držav pred vstopom blaga na trg EU.

 

Za les in lesne proizvode, plodove agrumov in zelenjavo  so se prenehali izvajati fitosanitarni pregledi ob uvozu, pač pa ti proizvodi zapadejo rednemu nadzoru pri registriranih imetnikih, na trgu in drugod v notranjosti Slovenije oziroma EU.

 

Do nadaljnjega se lahko zaradi zagotavljanja varne hrane pred sproščanjem v prost promet opravi na MP Obrežje, v Ljubljani in v Sežani tudi pregled istovetnosti in uradno vzorčenje drugih pošiljk, za katere je bil na prvi vstopni točki na zunanji meji EU opravljen samo pregled dokumentacije.

 

Za pošiljke, za katere ni obvezen uradni pregled na prvi vstopni točki v EU, tako da so v carinskem tranzitu preko držav članic EU, in jih uvoznik želi sprostiti v Sloveniji, se sprostitev v prost promet izvaja v Celju, Ljubljani in Mariboru.

 

 

Kakšne so zahteve za uvoz in trženje ekološko pridelanih proizvodov iz Makedonije?

 

 

Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 določa, da se lahko proizvod, uvožen iz tretje države, da na trg EU kot ekološki proizvod pod pogojem, da:

  •  je proizvod skladen z določbami te uredbe ter izvedbenimi pravili o proizvodnji, 
  • so vsi izvajalci, tudi izvozniki, pod nadzorom določenega nadzornega organa ali priznanega izvajalca nadzora, 
  • lahko zadevni izvajalci uvoznikom ali nacionalnim organom v vsakem trenutku predložijo dokazila, na podlagi katerih je mogoče identificirati izvajalca, ki je izvedel zadnjo operacijo, ter preveriti, ali ta izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje.

 

Pogoje za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav predpisuje Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) š.t 834/2007. Makedonija ima  sistem ekološke pridelave pod kontrolnimi organizacijami, ki jih je Evropska Komisija uvrstila na seznam kontrolnih organizacij, ki so priznane za posamezno tretjo državo. V primeru, da certifikat za ekološke proizvode iz Makedonije izda kontrolna organizacija, ki ji je priznana enakovrednost, stranka ne potrebuje nobenega dovoljenja MKO za uvoz. V tem primeru se šteje, da ima certifikat za te ekološke proizvode enako veljavo, kot da je certifikat izdala kontrolna organizacija iz EU. Stranka s tem certifikatom lahko trži svoje proizvode v primeru, da gre za predpakirane proizvode, v primeru da pa gre za proizvode v rinfuzi, pa stranki certifikat izda kontrolna organizacija, pri kateri je stranka vključena v kontrolo.

 

Stranka se mora pred samim pričetkom dejavnosti uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav vključiti v kontrolo pri eni od treh kontrolnih organizacij, ki so pooblaščene s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) za opravljanje kontrole ekološke pridelave in predelave. Za pojasnila pokličite na MKO, Direktorat za kmetijstvo: 01 478 90 68.

 

Sicer sta v skladu z EU zakonodajo, ki ureja področje ekološkega kmetovanja, v veljavi dva režima uvoza ekoloških živil v RS oziroma v EU:

  • Za uvoz eko proizvodov iz tretjih držav, ki so na naslednjem seznamu odobrenih držav, dovoljenje MKO ni potrebno: Argentina, Avstralija, Kanada, Kostarika, Indija, Izrael, Nova Zelandija, Švica, Japonska, Tunizija, ZDA.
  • Za uvoz eko proizvodov iz tretjih držav, za katere je Evropska Komisija oblikovala seznam kontrolnih organizacij, ki so priznane za posamezno tretjo državo, ni potrebno uvozno soglasje MKO.
  • V primeru uvoza proizvodov iz tretjih držav, ki niso na t.i. seznamu tretjih držav oziroma jih certificira kontrolna organizacija, ki s strani Evrospke komisije ni priznana, mora nosilec živilske dejavnosti pridobiti soglasje k uvozu ekoloških proizvodov pri MKO. 

 

Več o uvozu ekoloških proizvodov si lahko preberete na strani Evropske komisije pod rubriko »Novi predpisi o uvozu«.

Več informacij o ekološkem kmetovanju najdete na spletni strani ministrstva za kmetijstvo.

 

 

Ali obstajajo kakšne omejitve pri uvozu glede kvot za sadje, zelenjavo in druge rastlinske proizvode?

 

Glede omejitev uvoza sadja in zelenjave iz tretjih držav so lahko carinske dajatve za posamezne vrste sadja in zelenjave različne, tako da enoznačen odgovor ni mogoč.  Za pomoč se morda obrnite na Gospodarsko zbornico Slovenije in Carinsko upravo RS. Sicer so vse prve informacije glede dajatev pri uvozu  posameznih kmetijskih proizvodov v EU dostopne tudi na spletni strani. V to bazo vnesete tarifno številko posameznega kmetijskega ali živilskega proizvoda ter državo porekla, da dobite okvirne podatke o dajatvah in morebitnih drugih omejitvah pri uvozu navedenega proizvoda.

 

 

 

Ali obstajajo kakšne omejitve pri uvozu grozdja iz Srbije za predelavo v vino?

Uvoz grozdja iz tetjih držav z namenom predelave v vino je mogoč samo v majhnih količinah za lastne potrebe, ne pa za trženje v EU. Slednje omejuje EU uredba Sveta 1234/2007, ki v B.5. točki Priloge XVb  določa, da se sveže grozdje, grozdni mošt, ... iz tretjih držav ne sme na ozemlju EU niti predelati v vinske proizvode niti dodati tem proizvodom.

Mogoč pa je uvoz jedilnega grozdja, ki mora ustrezati vsem standardom kakovosti in varnosti hrane.

 

 

Ali se zahteve za uvoz sadja in zelenjave razlikujejo me evropskimi in neevropskimi državami?

 

Načeloma veljajo za uvoz iz neevropskih držav enake zahteve kot za uvoz iz evropskih. Dodatne omejitve so zlasti:

 

(1) Posebne fitosanitarne zahteve:

Za rastlinske proizvode, ki so predpisani z direktivo 2000/29/ES je vnos v EU prepovedan, če so na seznamu III prepovedanih rastlin in rastlinskih proizvodov ali pa ob izvozu niso bili uradno pregledani na rastlinske škodljive organizme in jih ne spremlja veljavno fitosanitarno spričevalo.

 

(2) Poostren nadzor in nujni primeri zagotavljanja varnosti živil:

Velja za rastlinske proizvode, ki so pod poostrenim nadzorom v skladu z Uredbo EU 669/2009 (z dopolnitvami in spremembami, ki se objavljajo štirikrat ne leto), oziroma jih je potrebno prijaviti na prvi vstopni točki v EU zaradi nujnih ukrepov zagotavljanja varnosti  živil:

 

Seznam živil, za katera je predpisan poostren nadzor ali nujni ukrepi, po državah izvora, velja od 1.7.2013 (Uredba 669/2009, s spremembo Priloge I v Uredbi 618/2013).

 

Če pristojni inšpektor ob uradnem nadzoru pošiljke živil neživalskega izvora ob vnosu iz tretjih držav ugotovi, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev, carinski organ za pošiljko ne bo odobril uvoza oziroma sprostitve blaga v prost promet na trgu Skupnosti.