Skoči na vsebino

NE PRINAŠAJTE DOMOV RASTLIN, SEMEN, PLODOV, ZELENJAVE ALI CVETJA!


Če si želite eksotično rastlino, ki ste jo videli na potovanju, jo fotografirajte in si zapišite njeno ime, da jo boste lahko poiskali v EU, kamor jih uvažajo in dalje gojijo registrirani profesionalci, ki poznajo tveganja zaradi vnosa iz tretjih držav. Za dodatne pogoje vnosa se pozanimajte na upravi: fito.uvhvvr@gov.si .

Evropska organizacija za varstvo rastlin je spodbudila akcijo ozaveščanja javnosti o tveganjih zaradi nekomercialnega vnosa in premeščanja rastlin s potniško prtljago, saj se ljubiteljski gojitelji z mednarodnih potovanj radi vračajo z deli eksotičnih rastlin, iz katerih bi vzgojili nove rastline.

 

Rastline, nabrane v naravi na drugem kontinentu, lahko s seboj prinesejo virusno, bakterijsko ali glivično okužbo oziroma jajčeca in druge razvojne stadije rastlinskih škodljivcev, ki se lahko v našem okolju razmnožijo. Mnoge tujerodne vrste so v našem okolju brez naravnih sovražnikov precej bolj invazivne in postanejo škodljivi organizmi, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo v pridelavi oziroma v naravi.

 

Včasih je že nekaj okuženih plodov ali vejic dovolj, da se z druge celine pretihotapijo tudi tujerodni škodljivi organizmi.

 

Primeri nedavnega vnosa in hitre razširitve v kmetijski pridelavi pri nas, tako da preventivni karantenski ukrepi niso več mogoči, so:

- plodova monilija (domneven vnos z okuženimi plodovi koščičarjev);

- kostanjeva šiškarica (domneven vnos z infestiranimi vejicami kostanja iz Azije);

- plodova vinska mušica (domneven vnos s plodovi sadja iz Azije);

- paradižnikov molj (domneven vnos s plodovi paradižnika iz Južne Amerike);

- palmov rilčkar (domneven vnos z okrasnimi palmami, nabranimi v naravi);

- jesenov ožig (se lahko prenaša z okuženimi vejami in sadikami ter se bliskovito širi).

 

Nova Uredba 2016/2031/EU o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ki je pričela veljati 13. dec. 2016, ureja tudi nekomercialne vnose z osebno prtljago ter internetno prodajo. Do polne uveljavitve 14. dec. 2019 je  čas zlasti za spodbujanje odgovornega obnašanja mednarodnih potnikov, da upoštevajo predpisane omejitve pri vnosu majhnih količin rastlin in rastlinskih proizvodov

 

Natisnite plakat v slovenščini oziroma v angleščini.

Natisnite zloženko v slovenščini oziroma v angleščini.

 

 

Omejitve in dovoljene količine rastlin za osebno uporabo

Vse rastline za saditev, določeno seme rastlin, gomolji, zeleni deli rastlin in cvetje morajo biti pridelani na način, da ob trgovanju ne nosijo s seboj karantenskih škodljivih organizmov. Običajno jih zato pridelujejo registrirani pridelovalci pod nadzorom fitosanitarnih organov države porekla, ki za pošiljko rastlin lahko izdajo fitosanitarno spričevalo.

 

Ob nakupu rastlin za saditev je zato potrebno izbrati preverjene dobavitelje, ob uvozu v Evropsko unijo pa pošiljko, za katero je predpisano fitosanitarno spričevalo, prijaviti fitosanitarnemu inšpektorju v pregled dokumentov, istovetnosti in zdravja rastlin na prvem vstopnem mestu: to je pri cestnem prevozu na mejnih prehodih na zunanji meji EU (Hrvaška, Madžarska, Romunija, itd.), pri drugih prevozih pa na ozemlju Slovenije: v pristaniščih (Koper) ali na letališču (Brnik) ter pri spletnem nakupu na carinski pošti v Ljubljani.

Majhne količine rastlin za lastno uporabo je dovoljeno vnesti iz evropskih držav brez fitosanitarnega spričevala in prijave pošiljke rastlin v pregled, in sicer:
- do 5 kg plodov in surovih vrtnin (razen krompirja);
- 1 šopek ali venec rezanega cvetja in delov rastlin, povezanih v šopek ali venec;
- do 0,5 kg semena v izvirnem pakiranju (z izjemo semenskega krompirja);
- do 5 kg okrasnih čebulic in gomoljev;
- 1 novoletno jelko brez korenin;
- do 3 sobne rastline - lončnice (z izjemo bonsaja);
- do 10 balkonskih rastlin ali  neolesenelih okrasnih grmovnic.

Za zasebno rabo preko meja Evropske unije ni dovoljeno prenašati niti v majhnih količinah niti iz evropskih držav:
•    krompirja (tako jedilnega kot semenskega) kot tudi ne
•    krompirju botanično sorodnih rastlin, ki tvorijo pritlike ali gomolje,
•    sadik trte (Vitis),
•    sadik agrumov,
•    bonsajev ter
•    sadik trav (razen nekaterih okrasnih).

Iz ZDA, Kanade, Kitajske in drugih neevropskih držav pa ni dovoljeno vnašati zlasti:
•    rastlin s koreninsko grudo (zemljo),
•    sadik iglavcev, kostanja, hrasta, jablan, kutin, hrušk, češenj, sliv in drugih koščičarjev ter
•    sadik vrtnic.
Lahko bi sicer tudi posamezniki-ljubitelji za te sadike pod določenimi pogoji pridobili fitosanitarno spričevalo, vendar je dosti lažje in ceneje te rastline poiskati na tržišču EU, kjer jih uvažajo in vzgajajo registrirani pridelovalci in jih na trg dajejo z rastlinskim potnim listom, kadar je to ustrezno.

Ostale vrste rastlin za saditev lahko uvozi gojitelj za lastne potrebe (brez da bi se registriral za uvoz pri pristojnem organu) tudi v večjih količinah, če pridobi veljavno fitosanitarno spričevalo v državi izvoza. To spričevalo mora pošiljke spremljati na poti, prejemnik pa ga naj hrani vsaj še eno do treh let (odvisno od vrste rastlin).

Kadar gre za rastline, ki so na seznamu ogroženih vrst, jih mora spremljati tudi CITES potrdilo, da niso vzete iz narave. CITES potrdilo izda organ, ki je v državi izvora pristojen za nadzor konvencije o varstvu prostoživečih vrst.

Kadar gre pri vnosu iz tretjih držav za tujerodne rastline, pa je potrebno preveriti seznam reguliranih invazivnih tujerodnih rastlin za EU in morda za nekatere pred saditvijo na prosto pridobiti še oceno tveganja za naravo, da ne bi vnesli invazivne vrste (več pri pristojnem organu: ARSO). Kdor želi saditi tujerodne vrste za pridelavo na kmetijska zemljišča, mora pridobiti dovoljenje MKGP-direktorata za kmetijstvo.

Omejitve in prepovedi

Zaradi preprečevanja vnosa karantenskih škodljivih organizmov so v EU predpisani naslednji seznami:

  • trajna prepoved vnosa rastlin in rastlinskih proizvodov v EU (Seznam III.A)
  • začasna prepoved vnosa rastlin in rastlinskih proizvodov zaradi novih tveganj (EU nujni ukrepi)
  • prepoved vnosa, če rastlin ali rastlinskih proizvodov ne spremlja fitosanitarno spričevalo (seznam V.B in sklepi o nujnih ukrepih), razen če blago izvira iz evropskih držav in ga vnašajo kupci v majhnih količinah.

Izjema za vnos majhnih količin za osebno uporabo je dovoljena po pogojem, da ni tveganja za širjenje škodljivih organizmov (18. člen ZZVR-1). Če se pri uvoznih kontrolah izkaže, da so rastline okužene s kakšnim od karantenskih organizmov (seznam I.A in II.A), ali pa ne izpolnjujejo posebnih zahtev (seznam IV.A), jih lahko carinski organ zaseže in preda fitosanitarnemu inšpektorju.