Skoči na vsebino

SLEDLJIVOST KRME

Zahteva za zagotavljanje sledljivosti, ki je podana v Uredbi 178/2002/ES, je namenjena nosilcem dejavnosti na področju živil in nosilcem dejavnosti poslovanja s krmo, vključno s tistimi, ki krmo oddajajo v gotovinsko prodajo (končni kupec). Sledljivost pomeni sledenje živilu oziroma krmi skozi proizvodno in distribucijsko verigo z namenom ugotavljanja in obravnave tveganj ter varstva javnega zdravja. Sledljivost je sredstvo za obvladovanje tveganja, ki nosilcem živilske dejavnosti, nosilcem dejavnosti na področju krme in pristojnim organom omogoča umik ali odpoklic proizvodov, za katere je bilo ugotovljeno, da niso varni. Umik proizvoda iz distribucijske verige se izvede, kadar je dokazano, da je proizvod, ki ni varen, še v celoti v distribucijski verigi in še ni dosegel potrošnikov, zato obveščanje potrošnikov v primeru umika ni potrebno. Odpoklic proizvoda pa se izvede, kadar obstaja možnost, da je proizvod že pri potrošnikih, zato odpoklic vključuje tudi obveščanje javnosti.

 

Uredba 178/2002/ES določa, da morata biti prejem in oddaja krme dokumentirana („en korak nazaj – en korak naprej“). Pri tem mora nosilec dejavnosti poslovanja s krmo vzpostaviti sisteme in postopke, s katerimi lahko ugotovi, katera oseba je neposredni dobavitelj in katera neposredni odjemalec njegovih proizvodov, kateri dobavitelj je dostavil kateri proizvod in kateri proizvod je dostavljen kateremu kupcu. Sistemi za sledljivost morajo biti oblikovani tako, da se z njimi dejansko lahko sledi premikanju proizvodov. Pisne evidence, h katerim lahko štejemo tudi dobavnice ali račune, morajo biti urejene tako, da so hitro razpoložljive za dokumentiranje sledljivosti določene krme. Obstoj evidenc v elektronski obliki je lahko prednost pri obsežnih količinah podatkov. V tem primeru mora biti na razpolago programska oprema, ki hitro omogoča konkretno informacijo o določeni krmi ali drugi snovi.

 

Sledljivost krme v proizvodnji, pri skladiščenju in pri dajanju na trg.

 

Poleg zahtev o sledljivosti iz Uredbe 178/2002/ES morajo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki izvajajo dejavnost proizvodnje, skladiščenja, prevoza in/ali dajanja na trg krmnih proizvodov, izpolnjevati tudi specifične zahteve iz Priloge II Uredbe 183/2005/ES. Dokumentirati in hraniti morajo ustrezno dokumentacijo oz. voditi ustrezne evidence. Na primer pri nosilcih dejavnosti poslovanja s krmo, ki proizvajajo krmo, jo skladiščijo in dajejo na trg, se zahteva, da vodijo evidence o:

- vrsti in količini dokupljene in skladiščene krme,

- imenu in naslovu obrata, od katerega so bile krmni proizvodi kupljeni in dobavljeni,

- vrsti in količini prodane in odpremljene krme,

- imenu in naslovu obrata, kateremu so bile krme prodane in odpremljene,

- vsakokratnem datumu vnosa krme v skladišče in iznosa krme iz skladišča, kot tudi

- (po potrebi) številkah serije.

 

Gotovinska prodaja krme se omejuje na neposredno prodajo krme rejcem. Glede na ta poseben položaj se naslova kupca ne zahteva. Oddajo in sprejemanje krme se dokazuje preko običajno izstavljenega računa. V primeru, da se na trgu pojavi neskladna krma oziroma krma, ki ni varna, lahko rejec s pomočjo navedb na računu, npr. oznaka krme in datum nakupa, ugotovi, ali določena krma zadeva tudi njega. Informacija o nevarnosti s strani proizvajalca ali prodajalca praviloma sledi le preko javne informacije ali opozorila.

Omeniti velja, da obstoječa zakonodaja od nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo zahteva samo zagotavljanje t.i. zunanje sledljivosti po sistemu »en korak nazaj - en korak naprej«. Poleg zunanje sledljivosti je v obratih, ki proizvajajo krmo, zahtevana tudi t.i. notranja sledljivost. Vsi slovenski obrati za proizvodnjo krme imajo vzpostavljene sisteme notranje sledljivosti, kjer posamezne serije (lote) vhodnih surovin spremljajo preko proizvodnega ciklusa do te mere, da natančno vedo, katera serija surovine je vgrajena v določen proizvod. Prednost vzpostavljene notranje sledljivosti je v tem, da v primeru neustreznih proizvodov lahko odkrijemo surovino, ki je vzrok za neskladnosti, oziroma lahko ugotovimo, kateri proizvodi so bili proizvedeni iz določene serije neskladne surovine. V primeru odpoklica oziroma umika proizvoda s trga je v primeru, ko imajo obrati vzpostavljeno dobro notranjo sledljivost, običajno potrebno umakniti oz. odpoklicati manjšo količino proizvodov in posledično so tudi stroški umika oz. odpoklica proizvoda manjši.

 

 

Sledljivost krme na kmetijskih gospodarstvih

 

Določbe Priloge II Uredbe 183/2005/ES veljajo tudi za kmetijska gospodarstva, razen za tista, ki izvajajo dejavnost primarne pridelave krme in z njo povezanih poslov, navedenih v prvem odstavku 5. člena navedene uredbe. Kmetijska gospodarstva, ki izvajajo dejavnost primarne pridelave krme in z njo povezanih poslov, so v skladu s Prilogo I Uredbe 183/2005 ES glede sledljivosti dolžna voditi evidence o viru in količini vseh surovin za krmo in namembnem kraju in količini vse proizvedene krme. Uredba 852/2004/ES v prilogi »PRIMARNA PROIZVODNJA«, del A, III. vodenje evidence navaja, da morajo nosilci živilke dejavnosti, ki redijo živali ali proizvajajo primarne proizvode živalskega izvora voditi evidence o vrsti in izvoru krme, ki jo dajejo živalim.

Kmetje, ki kupujejo krmo, morajo zagotavljati sledljivost kupljene krme. Dokumente morajo hraniti za dobo najmanj pet let od datuma dobave. To pomeni, da morajo hraniti dokumente (račune, dobavnice, tovorne liste, deklaracije proizvodov, izjave ob nakupu krme od drugega kmeta), s katerimi dokazujejo za vso kupljeno krmo najmanj naslednje podatke: 

  • ime in naslov dobavitelja;

  • vrsta in količina dobavljene krme;

  • datum dobave;

  • številka partije, lota – če obstaja.

Kmetje, ki prodajajo kmetijske pridelke (živila in krmo), morajo zagotavljati sledljivost. To pomeni, da morajo hraniti dokumente (račune, dobavnice, tovorne liste, izjave ob prodaji krme drugemu kmetu), s katerimi dokazujejo za vse prodane kmetijske pridelke najmanj naslednje podatke:  

  • ime in naslov kupca (prejemnika);

  • vrsta in količina odpremljenih kmetijskih pridelkov;

  • datum prodaje;

  • številka partije, lota – če obstaja.

Tudi v primeru kmetijskega gospodarstva je notranja sledljivost priporočljiva.