Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

TRAJNOSTNA RABA PESTICIDOV

Za uresničitev ciljev EU Tematske strategije o trajnostni uporabi pesticidov (2007) o zmanjševanju tveganj in škodljivih učinkov FFS na zdravje ljudi in okolje, sta Evropski parlament in Svet EU konec leta 2009 sprejela paket nove EU zakonodaje:

  • Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov;
  • Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ;
  • Direktiva 2009/127/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive o strojih glede strojev za nanašanje pesticidov;
  • Uredba (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih o pesticidih.

 

1. Strokovno usposabljanje

Direktiva 128/2009/ES v 5. členu določa, da morajo države članice zagotoviti sistem usposabljanja, ki omogoča, da se osebe, ki uporabljajo FFS v svojih poklicnih dejavnostih (poklicni uporabniki), distributerji FFS in osebe, ki svetujejo v zvezi z varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi in varno uporabo FFS v okviru strokovnih služb ali komercialnih storitev, lahko strokovno usposobijo za varno uporabo FFS in pridobijo potrdilo o strokovni usposobljenosti. Nivoji usposabljanja se prilagodijo glede na vrsto slušateljev, vsebina usposabljanj pa mora biti skladna z določili Direktive. Država članica imenuje izvajalce, ki izvajajo ta usposabljanja, ki vključujejo začetno in obnovitveno usposabljanje. Sistem izdajanja potrdil o strokovni usposobljenosti zajema postopke odobritve, obnovitve in odvzema potrdil.

 

2. Promet in prodaja FFS
Direktiva 128/2009/ES v 6. členu določa, da morajo države članice urediti sistem prodaje FFS, v katerem imajo prodajalci, svetovalci in kupci FFS za poklicno uporabo potrdila o dodatnem usposabljanju in sistem prodaje FFS za profesionalno uporabo in neprofesionalno uporabo.  FFS namenjena za poklicno uporabo lahko kupijo samo poklicni uporabniki s potrdilom, za nepoklicne uporabnike pa so namenjena druga, manj nevarna sredstva v drugačni embalaži, za nakup in uporabo katerih ni treba imeti potrdila o usposabljanju.

 

   Vodenje evidenc: Uredba 1107/2009 določa, da morajo distributerji voditi in hraniti podatke o imenu in količini FFS v prometu.

 

3. Obveščanje in osveščanje javnosti

Direktiva 128/2009/ES v 7. členu nalaga državam članicam, da sprejmejo ukrepe za obveščanje širše javnosti ter za vzpodbujanje in pospeševanje programov za informiranje in osveščanje ter dostopnost točnih in uravnoteženih informacij o FFS širši javnosti, še zlasti o tveganju ter morebitnih akutnih in kroničnih učinkih za zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje zaradi njihove uporabe ter o uporabi drugih nekemičnih možnostih. Vzpostaviti je potrebno tudi sisteme za zbiranje informacij o pojavljanju akutne zastrupitve s FFS ter lahko tudi o razvoju kronične zastrupitve v skupinah, ki so redno izpostavljene FFS (npr. kmetje).

 

4. Tretiranje iz zraka
Direktiva 128/2009/ES v 9. členu nalaga državam članicam, da zagotovijo, da je tretiranje FFS iz zraka (nanašanje FFS z zračnimi plovili) prepovedano. Direktiva omogoča, da se v izjemnih primerih pod posebnimi, zelo strogimi in zahtevnimi pogoji, dovoli uporaba FFS iz zračnih plovil.

 

5. Varovanje vodnega okolja in pitne vode

Direktiva 128/2009/ES v 11. členu nalaga državam članicam izvedbo dodatnih ukrepov za varovanje vodnega okolja in zalog pitne vode pred vplivom FFS, ki morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo vode in predpisi, ki urejajo dajanje FFS v promet. Ti ukrepi vključujejo zlasti: (a) dajanje prednosti tistim FFS, ki se ne razvrščajo kot nevarni za vodno okolje; (b) uporabo naprav z majhnim zanašanjem škropiva, zlasti v visokih nasadih; (c) preprečevanje onesnaženja s FFS izven mesta nanašanja zaradi površinskega odtekanja, drenaže ali zanašanja, z določitvijo zaščitnih pasov za varovanje podzemnih in površinskih voda, kjer se FFS ne smejo uporabljati ali skladiščiti, (d) zmanjševanje ali prepoved nanašanja FFS ob cestah, železniških progah, zelo prepustnih površinah ali drugih infrastrukturah v bližini površinskih ali podzemnih voda ali vzdolž njih ali na neprepustnih površinah z velikim tveganjem odtekanja v površinske vode ali kanalizacije.

 

6. Zmanjšanje uporabe oziroma tveganj ali prepoved FFS na posebnih območjih

Direktiva 128/2009/ES v 12. členu nalaga državam članicam, da ob ustreznem upoštevanju potrebnih higienskih zahtev in zahtev javnega zdravja ter biotske raznovrstnosti ali rezultatov ocen tveganj, zagotovijo, da se uporaba FFS na posebnih območjih čim bolj zmanjša ali prepove. Sprejmejo se ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, predvsem pa se razmisli o uporabi FFS z nizko stopnjo tveganja in ukrepov za biološko zatiranje škodljivih organizmov. Posebna območja so: zavarovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo vode (vodovarstvena območja) in predpisi, ki urejajo habitatne tipe in varovanje ptic; neposredna bližina območjih javnih parkov in vrtov, športnih, rekreacijskih, šolskih in otroških igrišč, okolica zdravstvenih ustanov; nedavno tretirane površine, ki jih uporabljajo kmetijski delavci ali imajo dostop do njih.

 

7. Integrirano varstvo rastlin

Direktiva 128/2009/ES v 14. členu nalaga državam članicam, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo FFS, ki zajema integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in ekološko kmetovanje. Države članice tudi vzpostavijo sistem za izvajanje integriranega varstva pred škodljivimi organizmi oziroma podpirajo vzpostavitev takega sistema, ki bo zagotavljal poklicnim uporabnikom ustrezne informacije, opremo za spremljanje pojava škodljivih organizmov ter svetovanje za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi. Hkrati nalaga tudi obveznost poklicnim uporabnikom po obveznem upoštevanju splošnih načel o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, ki jih določa Direktiva 128/2009/ES. Organizacije, ki zastopajo pridelovalce, lahko pripravijo specifične smernice za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi za posamezne vrste pridelkov ali sektorjev.  Te smernice se uporabljajo prostovoljno.

 

V Republiki Sloveniji se je Integrirana pridelava začela razvijati že v letu 1994, kot sklop navodil za posamezne sektorje kmetijske pridelave (najprej za sadjarstvo, kasneje še za vinogradništvo, poljedelstvo...) kot prostovoljni sistem certificiranja in označevanja pridelkov v integrirani prdelavi, s podporo Ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

 

Za izvajanje Direktive 2009/128/ES je bil v letu 2014 spejet Pravilnik o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi (Uradnil lst RS, št. 43/14) (English translation), ki določa splošn načela integriranega varstva rastlin.

 

Dodatno izvajanje integrianega varstva rastlin, specifičnga za posamezne pridelke ali sektorje, pa ostaja v prostovoljni shemi.

 

 

8. Nacionalni akcijski program

Direktiva 128/2009/ES v 14. členu nalaga državam članicam, da sprejmejo nacionalne akcijske programe(NAP) za določanje ciljev, ukrepov in časovnih razporedov za zmanjšanje tveganj in vplivov uporabe FFS na zdravje ljudi in okolje ter za spodbujanje razvoja in uvedbe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe FFS. NAP vključujejo tudi kazalnike za spremljanje uporabe FFS, ki vsebujejo problematične snovi, še zlasti, če so na voljo druge možnosti. Na podlagi teh kazalnikov se določijo časovni načrti in cilji za zmanjšanje uporabe teh FFS. Pri oblikovanju in sprejemanju NAP države članice upoštevajo različne vplive predvidenih ukrepov ter vse zainteresirane strani. Države članice v NAP opišejo kako bodo izvajale ukrepe od 5. do 15. člena Direktive 128/2009/ES. Države članice so predložile svoje NAP Komisiji in drugim državam članicam konec leta 2012.