Skoči na vsebino

ALI STE VEDELI...?

Kastracijo prašičkov je dovoljeno opraviti samo na način, ki ne vključuje trganja tkiva. Tak poseg pa je pri prašičkih dovoljeno opraviti do sedmega dneva starosti. Kasneje ga lahko opravi samo veterinar z uporabo narkoze (anestezija) ali uporabo dolgotrajne protibolečinske terapije (analgezija).

 

Krajšanja repkov pri prašičkih ni dovoljeno opravljati rutinsko. Skrbnik mora pred takim posegom uvesti druge ukrepe za zmanjšanje agresivnosti med živalmi. Ti navadno vključujejo zmanjšanje naseljenosti boksov, uvajanje igral in manipulativnega materiala (slama ipd.). Tudi za krajšanje repkov velja, da ga je dovoljeno opraviti do sedmega dne starosti. Kasneje ga lahko opravi samo veterinar z uporabo narkoze (anestezija) ali uporabo dolgotrajne protibolečinske terapije (analgezija).

 

Teleta (do starosti 6 mesecev) je prepovedano privezovati.

Razlogov za to prepoved je več:

1. Teleta pri počitku oziroma spanju zavzamejo različne lege, pri katerih imajo lahko iztegnjene noge, glava leži na tleh ali pa počiva na nogah. Če je teletu fizično onemogočena takšna lega telesa ali obstaja nevarnost, da jim bo v njej povzročena bolečina, bo tele zavzelo manj udobno lego in skušalo počivati oziroma spati drugače. Učinek takega počitka pa je veliko manjši.

2. Raziskovalno vedenje (iskanje po nastilju) in beg pred zaznano nevarnostjo (resnično ali navidezno) je zelo pomemben del vedenja telet in je prisotno pri vseh teletih. Onemogočanje takega vedenja verjetno povzroča razvoj stereotipij (eden bolj očitnih vedenjskih pokazateljev stresa) in drugih vedenjskih motenj. Poleg možnosti prostega gibanja, teleta torej potrebujejo tudi nastilj.

3. Gibanje je obvezno za normalen razvoj kosti in mišičevja. Če je teletom onemogočeno premikanje, lahko teleta razvijejo resne napake gibalnega sistema, kar se kaže tudi s tem, da imajo teleta težave pri hoji, transport do klavnice je za njih veliko bolj naporen, poleg tega pa so pri teh živalih pokazatelji stresa veliko bolj očitni.

 

Ukinjanje neobogatenih kletk za nesnice: 1. januarja 2012 je bila na vsem ozemlju EU prepovedana uporaba neobogatenih kletk za rejo kokoši nesnic. Kokoši nesnice je poslej dovoljeno gojiti zgolj v obogatenih kletkah, ki morajo biti oblikovane na predpisan način, ali pa v »alternativnih« rejah (hlevska reja, prosta reja, itd.).

 

Označevanje jajc: Vsako jajce, ki ga kupite v trgovini, mora biti označeno z registrsko številko, sestavljeno iz številk, ki pomenijo vrsto reje, čemur sledijo šifra države (Sl), dvomestna TRACES številka območnega urada UVHVVR (od 01 do 13), zaporedna številka reje ter zaporedna številka objekta (npr. 2SI062502).

Številka za vrsto reje se podeli po naslednjem šifrantu:

-       številka 1 za prosto rejo,

-       številka 2 za hlevsko rejo,

-       številka 3 za baterijsko rejo,

-       številka 0 za ekološko rejo.

Tak način označevanja jajc vam omogoča, da se odločite, ali boste z nakupom jajc podprli kokošim nesnicam prijazne reje.

Prezimovanje pašnih živali na prostem je vse bolj pogost način reje, ki pod pogojem, da je izveden na pravilen način, ne predstavlja tveganja za dobrobit živali. Izvaja se z različnimi vrstami in kategorijami živali. Primerne za tako rejo so goved (predvsem krave dojilje, presušene krave, plemenske telice), ovce in konji. Prezimovanje na prostem krav v obdobju mlečnosti za rejce predstavlja večji izziv, saj je tem živalim treba nuditi poseben režim krmljenja, da bi jim mlečnost ne padla. Potrebe po energiji se pašnim živalim pozimi namreč povečajo za 15-20% kadar nastopijo zelo mrzli dnevi. Takrat živali pojedo več krme, da si zagotovijo dovolj energije za vzdrževanje telesne temperature.

 

Rejec, ki se odloča za prezimovanje svojih živali na prostem, se mora najprej dobro seznaniti s posebnostmi vremenskih razmer (temperature, padavine, veter) in drugih okoljskih značilnosti območja, na katerem namerava prezimiti svoje živali (teren, vodotoki, možne poplave, hudourniki, plazovi, itd.).

 

Pomembno je, da so živali v začetku zime v dobri telesni kondiciji. Tako kot čez vse leto, tudi pozimi velja, da morajo biti živali na prostem zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami,plenilci in drugimi nevarnostmi. V neugodnih vremenskih razmerah morajo imeti na voljo najmanj zaščito pred močnim vetrom in suh prostor oziroma suho mesto za počitek. Zavetje je lahko naravno (grmovje, gozd) ali grajeno. Zagotovljena mora biti zadostna količina krme in pitne vode.

 

V času hudega mraza je pomembno, da so živali čiste in suhe, saj se mokri in z blatom zamazani dlaki zmanjša izolacijsko sposobnost.

 

Zimske temperature v Sloveniji so navadno med 0°C in 5°C, redko -10°C ali -15°C. Te podnebne razmere so zelo primerne za prezimovanje ovc in drugih pašnih živali na prostem.

 

Pomembne prednosti ustreznega prezimovanja pašnih živali na prostem vključujejo večjo splošno odpornost živali, bolj donosno prirejo mesa in ugoden vpliv na zdravje gibalnih organov.