Skoči na vsebino

KAJ JE DOBROBIT?

 

 

Kaj je dobrobit živali?

 

Človek se je skozi vso svojo zgodovino razvijal v sobivanju z živalmi. Sodobna družba sprejema žival kot čuteče bitje, človeku pa nalaga, da zanjo skrbi. Naša moralna dolžnost je, da zanje skrbimo na način, ki jim ne povzroča nepotrebnega trpljenja in jim omogoča, kar sodobna stroka dobrobiti živali imenuje življenje, ki ga je vredno živeti (»life worth living«).

 

Dobrobit živali je pojem, ki se v zadnjem času vse bolj uporablja v povezavi z medsebojnim odnosom med človekom in živaljo, zaščito živali pred mučenjem in varovanjem zdravja živali; predvsem tistih živali, ki jih človek goji v svojem okolju za svoje dobro (npr. farmske, laboratorijske in družne živali), kakor tudi živali, na katere človek sicer nima očitnega neposrednega vpliva, vendar je njihov obstoj in njihova dobrobit lahko prizadeta z ravnanjem ljudi (prosto živeče živali).

 

Zgodovina ideje o zaščiti živali pred brezčutnim izkoriščanjem v zahodnem svetu sega v začetek 19. stoletja. Temeljila je na zaščiti živali pred mučenjem. Botrovala pa je sprejetju ustrezne zakonodaje v britanskem parlamentu in ustanovitvi Društva za zaščito živali (kasneje RSPCA).

 

Od tedaj je dobrobit živali začela vključevati veliko več kot le zaščito pred mučenjem. V sredini 20. stoletja se je razvila intenzivna živinoreja. Razvoj znanosti ter hkratno osveščanje javnosti o novih znanstvenih spoznanjih glede živali, njihovega čutenja, zaznavnega in kognitivnega sveta, je mnoge prisililo v razmišljanje, ali je moralno sprejemljivo na intenzivno živinorejo gledati kot na zgolj še eno od industrijskih panog ali pa bi morali postaviti neka pravila, ki bi živalim v živinorejskem postopku omogočila dostojno življenje brez nepotrebnega trpljenja.

 

Rezultat takega razmišljanja je definiranje petih svoboščin živali, na katerih sloni sodobno razumevanje dobrobiti živali:

  • odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti,
  • odsotnost bolečin, poškodb in bolezni,
  • preprečevanje strahu in neugodja,
  • možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja,
  • zagotovitev primernega okolja (bivalni pogoji, ki nudijo zavetje in udoben prostor za počitek).

Velike globalne organizacije v svoje delovanje vključujejo dobrobit živali

 

Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE), ustanovljena v letu 1924, je leta 2002 na zahtevo držav članic in ob upoštevanju, da je zdravje živali ključna sestavina dobrobiti živali, razširila mandat tudi na dobrobit živali, in prevzela vodilno vlogo pri pripravi in širjenju standardov dobrobiti živali na globalni ravni.


Na podlagi tega novega mandata je OIE pričela s ciklom globalnih konferenc o dobrobiti živali, dobrem počutju živali, ki se je začel leta 2004, s ciljem pomagati vsem državam članicam pri izvajanju sprejetih standardov dobrobiti živali ob upoštevanju kulturnih in gospodarskih razlik med regijami in državami sveta.


4. globalna konferenca OIE o dobrobiti živali decembra 2016

 

Slogan 4. globalne konference OIE je bil dobrobit živali za boljši svet, osrednja tema pa uveljavitev koncepta Ena dobrobit (One welfare), ki je pomemben del koncepta Eno zdravje (One health). Kar je vredno poudariti, je, da je dobrobit priznana globalno, in da s konceptom ene dobrobiti stopamo korak bliže k željenemu cilju, da bi svet postal bolj pošten prostor za vsa živa bitja.

 

Ena dobrobit je poziv k obravnavi dobrobiti živali, dobrobiti ljudi in varovanja okolja skupaj in poenoteno ter temelji na treh predpostavkah:

  • izboljšanje dobrobit živali pomeni izboljšanje dobrobiti ljudi in obratno,
  • prepoznavanje neposredne povezave dobrobiti živali z dobrobitjo ljudi (dvig dobrobiti ljudi, ki imajo vpliv na dobrobit živali, pomeni tudi izboljšan odnos do živali) izboljšanje sodelovanja veterinarskih služb, socialnih služb in drugih …,
  • zaščita okolja je nujna, da bi lahko zaščitili dobrobit živali in tudi dobrobit ljudi.

Predvsem pa je ključnega pomena javen konstruktiven dialog med vsemi vpletenimi stranmi; dialog politike, lokalnih skupnosti, nevladne sfere, industrije, trgovskih verig, ter nenazadnje skrbnikov in lastnikov živali.