Skoči na vsebino

HRUŠEV OŽIG

Hrušev ožig je rastlinska bolezen, ki jo povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.. Bakterija napada okoli 200 različnih vrst rastlin iz 40 rodov iz družine rožnic (Rosaceae). V Sloveniji je poleg gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov na nekaterih območjih veliko samoniklih gostiteljskih rastlin (npr. glog, jerebika, lesnika), povsod po državi pa so kot okrasne rastline zelo razširjene v vrtovih in parkih.

 

Hrušev ožig je bil v Sloveniji prvič najden v letu 2001, do prvega večjega širjenja pa je prišlo v letu 2003 na Gorenjskem. V letu 2007 je ponovno prišlo do širjenja hruševega ožiga z Gorenjske na nova območja, zato so bila določena številna nova žarišča okužbe.

 

Okuženo območje, kjer se je hrušev ožig ustalil, je na velikem delu Gorenjske, Koroške vse do Maribora in od leta 2007 dalje tudi pas od Gorenjske mimo Ljubljane preko Notranjske do Kočevja. V letu 2014 pa sta bili iz neokuženega območja izločeni še občini Lendava in Renče-Vogrsko (južno od hitre ceste H4).

 

Bakterija je v Sloveniji še vedno omejeno navzoča. V pretežnem delu JV, SV in JZ Slovenije, kjer so največja pridelovalna območja gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov, bakterija razen posamičnih najdb, ki so bile izkoreninjene, še ni bila ugotovljena (neokuženo območje).

 

Omejitev premeščanja čebel

Gostiteljske/Negostiteljske rastline

Slikovno gradivo

Obvladovanje hruševega ožiga (Erwinia amylovora (Burrill) Winslow et al.) 29. julij 2008

Razmejena območja

Nevtralna območja

SMERNICE

higiensko-sanitarni ukrepi

 

STANJE: 17. marec 2015

 

seznam preklicanih žarišč

seznam okuženih območij, kjer se je hrušev ožig ustalil

 

RAZMEJITEV OBMOČIJ

 

Okuženo območje na območju Gorenjske, Koroške, Notranjske, Maribora ter občin Renče-Vogrsko in Lendava in nevtralna območja Sorško polje, Selo, Dobrova-Polhov Gradec ter Savinjska dolina

 

 

 

Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga